petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: MC09 Jaz sem bila ZA, zdaj me skrbi tole http://www.24kul.net/j/druzinskizakonik/komentarji/223-trojanski-konj-v-obliki-druzinskega-zakonika: 176. člen omogoča državnemu aparatu, da recimo v primeru izbruha kakšne pandemije zdravi (beri cepi) naše otroke, če taista država oceni, da je njihovo zdravje z necepljenjem huje ogroženo. Staršem lahko grozi tudi odvzem otroka. S tem členom bo imela država moč nad vsemi starši, ki iz raznih razlogov ne bi želeli otroka cepiti, saj to lahko stori brez njihovega soglasja ali v nasprotju z njihovo odločitvijo. Kakšna odprta in svobodna družba! To je le eden možnih scenarijev. Kaj pa drugi scenariji? Nanje je namignila dr. Mateja Končina Peternel. V svojem zagovarjanju zakonika pravi, da zakonik omogoča, da se lahko v nasprotju z voljo staršev odloča o zdravniških posegih otroka, saj nekateri starši iz verskih in drugih prepričanj zavračajo različne zdravniške posege in se odločajo o različni prehrani otroka. Torej bo država prevzemala odgovornost za mojega otroka glede tega, kako naj se zdravi in prehranjuje?! Država se želi vmešavati celo v prehranske navade družin! Bi radi otroka prehranjevali vegansko ali vegetarijansko ali mu ne dajali določene vrste hrane? Ta svoboda vam bo s tem zakonikom lahko omejena. Bi želeli otroka zdraviti na alternativni način? Pozabite. Država bo imela moč, da vam otroka zdravi na način, za katerega je prepričana, da je dober in ne ogroža njegovega zdravja. 176. člen (odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju) Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje. Ko je otrok v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, sposoben privoliti v medicinski poseg ali v zdravstveno oskrbo, se ta ukrep lahko izvaja le z njegovim soglasjem. vedno se da čisto smiselne zadeve interpretirati, tudi zlorabljati v svoje koristi; in ko umre otrok zaradi neustreznih ali napačnih odločitev staršev, pa se - kako zanimivo - ljudje spravljajo na državo (in CSD), kako da niso zaščitili otroka, ker to je ja (bila) dolžnost države, ne pa staršev jaz naveden člen razumem tako, da ima država pravico in dolžnost se postaviti na stran otroka in mu zagotoviti primerno zdravstveno oskrbo, ki mu jo starši iz njim znanih razlogov neupravičeno preprečujejo ter da se takšni primeri obravnavajo individualno še ena možna situacija, ki je, žal, trenutno aktualna: ponesreči se cel avtobus otrok, mnogi huje, do neprepoznavnosti, starši-skrbniki so predaleč za priklic, saj so lahko meja za preživetje teh otrok minute, ki jih ločijo do medicinske pomoči; reševalci in zdravniki jih potem takem ne smejo zdraviti, ker starši otrok s posegi niso soglašali, da jih lahko opravijo, noben drug, npr. CSD ali sodišče pa ni imelo zakonske osnove, da bi lahko zastopalo otrokove koristi in jim dovolila na otrocih izvesti potrebne operacije?
|