|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Nosečnost je naporna in osamljena
15.5.2012 19:16:49   
nosečka34
Pozdravljeni! Vse, kar bom povedala tu, je verjetno večini nosečk in mamic znano ... Žalostno je le to, da sem na koncu pristala na forumu, namesto da bi imela ob sebi koga, ki bi mu vse to lahko povedala, izjokala ... Dolgo sem čakala otročička. Ko je končno uspelo, je po 2 mes. umrl. Pri mojih 34 me je seveda skrbelo, kaj bo, pa je spet uspelo, hvala Bogu! A po prvem veselju se je vse obrnilo, saj veste: kronična huda utrujenost, vse popoldneve po službi sem prespala, bruhanje, slabosti, glavoboli, skrb, kaj bo, brezvoljnost, lakota, strahovi ... Kljub 4. mesecu je še vedno tako, kar seveda pomeni, da sem v glavnem v službi, na bolniški in doma. Nič več. Mož po službi seveda noče ostajat kar naprej doma in počne vse, kar si jaz želim, pa ne morem več: tenis, kolo, narava, prijatelji, potovanja, večerje ... Jaz pa sem vedno bolj sama s kavčem in TV, ker ostalega nisem sposobna, tudi ostali, prijatelji in družina seveda pa živijo po svoje.

Problem je, ker sem fizično in psihično vedno bolj na tleh. Postajam vedno bolj depresivna. Že samo telo nam je nosečkam pogosto v hudo breme, utrujenost in slabosti me totalno izčrpavajo, sita sem vsega, vsak dan bolj. V tej stiski sem sama, smo same, ve samo tista, ki to doživlja. Poleg te stiske pride še ta, da ne morem nikamor,sem vedno bolj sama, itak pa nihče ne razume, kako je. Nimam nikogar, ki bi mi stal ob strani. Želim si, da bi me mož bolj razumel, se vsaj malo vživel v mojo stisko, ostal večkrat doma, me pocrkljal, kdaj sam od sebe pospravil, mi skuhal kosilo, razumel,kako je biti tako sam in ostal doma, se šel z mano kako družabno igro, karkoli ... Saj sem mu povedala, pa .... Nosečke, ki jih poznam, so pa v glavnem fajn, imajo podporo in razumevanje partnerjev ... Kaj bi razlagala takim! Itak ti vsak reče: to je pač nosečnost, zdrži!

Sem res ena redkih, ki pretirava in si preveč želi malo razumevanja, tolažbe in družbe?

< Sporočilo je popravil Flavia RR -- 15.5.2012 22:41:10 >
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
15.5.2012 19:38:06   
Anonimen
Živjo sonosečka user posted image

Razumem te da te skrbi, ampak delno si za to kriva sama ... imaš mogoče zdravniško prepoved hoditi naokrog? Če ne in so razlog za tvoje ostajanje doma samo slabosti in utrujenost, potem pač zdrži še teh nekaj tednov, da mine vse skupaj, ampak delno si moraš pa tudi sama pomagat ... za slabost pogruntaj kaj ti pomaga (meni coca-cola, drugim krekerji, tretjim kaj drugega) ... glede utrujenosti je pa tako, da če po službi obležim na kavču, potem me bo hitro zmanjkalo in bom imela občutek da cel dan ne počnem drugega kot sem v službi, ali pa spim ... če pa tistih par minut po kosilu, ko me najbolj drži da bi šla v horizontalo, zdržim po konci, grem ven na špancir ali z mojim kaj naokrog, me pa utrujenost hitro mine ... skratka utrujenost v nosečnosti je res pasja, ampak z malo volje se jo kar obvladuje ... Je pa res, da bi bil mogoče tvoj lahko malo bolj razumljiv, ampak po drugi strani pa če se ok počuti in če pri tebi že 4 mesece ne opazi, da bi se kaj potrudila na bolje, in če se zaradi preteklega splava bojiš karkoli počet in že zaradi strahu samo doma ždiš, potem se mi zdi normalno, da gre kdaj ven pa na kolo itd. ... v tebi pa pač vrejo hormoni in si njegovo eno urno odsotnost razlagaš kot največje izdajstvo ... vem kako je bilo v moji prvi nosečnosti, tako da verjemi, da te ni zapustil ali kaj podobnega ... je samo moški, ki mu načeloma ni čisto jasno kaj se točno s teboj dogaja in kako se počutiš, pomagati ti pa ne zna ... mogoče če bi mu povedala kaj od njega pričakuješ in kaj se s teboj dogaja, dala za prebrat kak članek o dogajanju v nosečnosti (jaz mojega vsak teden razveselim, ko mu posredujem RR meil o dogajanju v tistem tednu), da bi bilo kaj bolje in bi bolje razumel situacijo v kateri si.

Res te ne želim kritizirat ali ti pametovat ... pač govorim iz izkušenj, ko primerjam 1. in 2. nosečnost ... v obeh sem bila neskončno utrujena, v obeh mi je bilo prve 4 mesece grozno slabo, ampak v prvo sem samo spala in stokala, zdaj pa tega ne morem, ker imamo že eno smrkljo doma, ki potrebuje budno mamico in se pač obdržim po konci, prebrdim popoldansko krizo pa je ... tak da glavo gor ... saj bo user posted image

(odgovor članu nosečka34)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
15.5.2012 19:53:08   
nosečka34
Otika, hvala za odziv. Nimam nobene prepovedi, a sem običajno po službi in vožnji iz službe tako utrujena, da bi najraje kar umrla ..., slabo mi je za umret, pa nič ne pomaga, sem probala marsikaj. Pa sem navajena velik delat, navajena utrujenosti. Saj grem v trgovino, hodim sam jaz, pa psa peljem ven vsaj dvakrat na dan, pa pospravim, skuham , kdaj pa kdaj greva še v kino, pa kak obisk ... A za ostalo res nimam več moči, pa tud brez volje sem. Možu pa kar naprej govorim, kako mi je, kaj si želim ... Pride iz službe ob petih, potem pa je sam zmatran in gre počivat, kar je razumljiva, drugač pa ven, pa včasih h kolegom itd., pa ne za eno uro ... Potem je večer in gremo še na net, TV in spat. Sem mu že rekla, kok bi bla vesela, če bi mi kdaj kaj skuhal, kaj z mano skupaj prebral o nosečnosti ... Za vse moram rečt, dat pobudo ... Jaz sem pa tako sita in utrujena od vsega ... Skratka počutim se povsem sama. Že dva dni samo jočem, kar pride in ne neha .... 

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
15.5.2012 20:13:19   
Anonimen
Joj lej čist te razumem ... samo na nek način se probaj zavedati, dati hormoni delajo totalno zbrko v telesu in da res glede veliko stvari iz muhe delaš slona ... sem prepričana, ker sem bila jaz v prvo ista ... če je šel moj 1-2x na teden s kolegi ven zvečer, sem bilal že vsa v solzah kako me zapostavlja itd. Potem me je pa vprašal če grem zraven, pa sem rekla da ne da sem utrujena in potem je parkrat doma ostal, ko je bil zmenjen ... pa sem po kaki uri stiskanja na kavču itak zaspala user posted image ... tak da če ti ni do vandranja pač bodi doma in počivaj ... samo bodi pa ptrepričana, da si doma ker potrebuješ počitek in ne zaradi tega ker bi te bilo strah biločesa ... ker si samo noseča in ne bolna. Kar se pa kuhanja tiče pa če do sedaj ni bil navajen, da mora kuhat, boš to težko spremenila ... lahko pa enostavno takrat ko ti ni do kuhanja, ne kuhaš ... še nimaš enega mulčka doma, ki bi bil odvisen od tvoje kuhe ... naroči si pico ali na hitro spacaj kaj za pod zob, tvoj se bo pa že znašel ... najbrž ima v emšu take številke, ki nakazujejo na to, da si je sposoben sam vsaj jajca ucvret user posted image
Glej glavo gor in vse bo ok user posted image

(odgovor članu nosečka34)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 9:41:20   
astrid1
Nosečka34, jaz te razumem. Sama sem na bolniški že od konca februarja in je težko biti kar naprej med štirimi stenami. Parkart na teden grem za pol urice ven, če se dobro počutim, pa čeprav ne bi smela. Ker mi je bila postavljena določena diagnoza o kateri ne bi tukaj razlagala, bo tako do konca nosečnosti, pa še porod se mi lahko zakomplicira.
Velikokrat se zgodi, da sem sama od jutra do večera po več dni zapored skupaj.

V življenju sem dala marsikaj čez, ampak tako čustveno naporno kot je tole... Tudi sama sem starejša in te razumem tudi glede tega.

Nikoli ti ne bi rekla, da si ti za kakšno stvar sama kriva. Počutiš se tako kot se.
Če ti je slabo in si utrujena, se ne moreš prisiliti k družabnemu večeru s prijatelji.
Upam, da bodo slabosti kmalu minile. Tudi meni ni nič pomagalo, pa čeprav sem jedla na dve uri. Ves čas mi je bilo slabo. Sedaj sem v 17. tednu, pa se mi še zgodi da parkart na teden bruham, slabo pa mi je samo še zjutraj in zvečer.

Sama sem se že na začetku nosečnosti prisilila, da pustim svojega partnerja, kamor pač hoče iti. Sama pač ne morem z njim, njemu pa bi se zmešalo, če bi moral biti samo v službi in doma.
Ko pride nazaj, pa se pogovarjava o tem, kaj se dogaja zunaj. Veliko se pogovarjava o prihodnosti, kaj vse bomo počeli. In to naju čedalje bolj povezuje.

Ti kar dajaj še naprej pobudo, pogovarjaj se s partnerjem o nosečnosti, predvsem pa o vaši prihodnosti.
Tudi jaz sem si svojo nosečnost predstavljala precej drugače. Vendar pa če pridem srečno skozi tole, vem da bom pozabila, kako naporno obdobje sem preživljala.
Držim pesti!

< Sporočilo je popravil astrid1 -- 16.5.2012 9:45:21 >

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 10:00:05   
Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: astrid1
Nikoli ti ne bi rekla, da si ti za kakšno stvar sama kriva. Počutiš se tako kot se.
Če ti je slabo in si utrujena, se ne moreš prisiliti k družabnemu večeru s prijatelji.

Jaz pa glede na svoje izkušnja iz 2. in 3. nosečnosti vem, da bi lahko v svoji 1. nosečnosti velikokrat sama ogromno vplivala na to, da bi mi bilo kdaj lepše in se nebi samo sama sebi doma smilila ... zdaj ne govorim, da je 100% krivda na njej ... lahko pa pripomore vsaj par procentov k temu, da ji bo boljše, ker nima rizične nosečnosti ... niti ji ne pravim, da bi morala iti v družbo, če ji ne paše, ampak zakaj on nebi smel it ven, na kolo itd. ... ker je res povsem vseeno, če ti zvečer zaspiš na kavču in je dragi poleg ali pa gre ta čas ven. V največji meri so pa za vse občutke krivi hormoni, vsaj pri meni so v prvo noreli 100/h in so bili krivi za veliko pretočenih solz, ker se moj ni prestopil tako kot sem želela ... ampak naši dragi nimajo telepatskih sposobnosti, in zato so pogovori še toliko bolj pomembni user posted image

(odgovor članu astrid1)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 10:17:24   
Ajra RR
Nosečka, nisi edina. Morda ti pomaga tale nasvet: http://www.ringaraja.net/RR-strokovnjaki-Details.asp?expID=611

Vprašaj za pomoč psihoterapevtko Lauro Tratnik, zagotovo ti bo znala pomagati. Vprašanje zastaviš tukaj: http://www.ringaraja.net/Ringarajini-strokovnjaki/zastavi_vprasanje

_____________________________

Strokovnjaki odgovarjajo, vprašanje jim lahko pošljete tudi anonimno.

http://www.ringaraja.net/Ringarajini-strokovnjaki

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 11:10:23   
Anonimen
če si osamljena se odkrito pogovori z partnerjem kje te čevelj žulji. v tem nisi sama, sta oba. zakaj bi se sekirala če pa je tu tvoj partner ki naj bi ti bil zvest in ti stal ob strani v dobrem in zlu? če moraš biti doma, npr cel mesec al pa 3 mesce, ja naj ga vrag vzame če si nemore vzet enega dne samo zate, za tvoje dobro za vajino dobro in na vsezadnje za otrokovo dobro. res je da ni noseč ampak a to pomeni da pa kar lahko dela kar hoče, nevem če.
mogoče te js nerazumem zaradi tega ker se meni to ni dogajalo, ker mi je vedno stal ob strani, če je bilo treba je doma ostal ali pa prej iz službe prišel pa ne glede na to a sm bla noseča al ne, se mi pa vseeno zdi da je to normalno, početje tvojega moža pa mal "sebično". zakaj se samo on lahko zabava?
želim ti lepšo nosečnost, ker je izjemno doživetje, in zdravega otročka ki ti bo slabe dneve spremenil v lepe, najlepše dneve :) Glavo pokonci!

(odgovor članu Ajra RR)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 11:20:43   
astrid1
Mislim, da je čisto odvisno od posameznice kako stvari doživlja. Pač nismo narejeni vsi po enem kopitu. Nekatere doživljamo drugače.
Otika, dobro veš, da meni ne pomaga, če mi kdo napiše, da moram tako pa tako, pa da si sama vse potenciram. Nazadnje je bila ob komentarju na drugem forumu moja reakcija čisto kontra kot je bilo pričakovano. Vsaka pač doživlja stvari po svoje. Sploh v nosečnosti.

Sama na primer vse bolj intenzivno doživljam že od otroštva. V mojem poklicu je to zelo dobrodošlo, ker pri otrocih hitreje začutim, kaj se z njimi dogaja kot pa moji kolegi. Stiske pa vedno rešujem po principu, da posameznik vedno izrazi, kaj čuti, potem pa ga ne kritiziram zaradi tega. Ker ima vsak pravico do svojega čustvovanja. Če je nekomu hudo, pa se mu nakaže, da nima prav, kaj mu s tem povzročimo? Kam gre bolečina? Nekam se umakne in se potem spotencira nekje drugje, v drugi situaciji še dosti bolj intenzivno. Počasi, skozi pogovor potem razčistimo, zakaj se nekdo tako počuti, nato pa se osredotočimo na pozitivno. Nato gradimo naprej na pozitivnem. Samo tako dosežemo spremembo v pravi smeri.

Kadar se nekdo počuti fizično slabo, ta fizična slabost vpliva tudi na samo psihično počutje. Kadar nosečnica čuti, da je partner ne podpira dovolj, je žalostna in ti občutki vplivajo spet na fizično počutje v negativni smeri. Partner pa se najbrž umika tudi za to, ker ne ve, kako bi ravnal, ko pa se ona ves čas počuti slabo. Moški pred bolečino pogosto bežijo, ker se ne znajdejo.
To je res začaran krog. Kako ga prekiniti? Sama sem ugotovila, kaj mene trenutno rešuje. In na žalost to ni oni drugi forum. Od tam sem se raje čisto umaknila, ker res ne pašem tja.
Verjamem, da bo tudi nosečka34 našla način, da se bo vsaj malo potegnila iz slabega počutja. Prvi korak je že storila, ko je dala svojo bolečino v tale prispevek. Včasih je tudi ubesediti težko, tako da je to en velik korak, ki vodi ven iz depresije.







(odgovor članu Ajra RR)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 11:29:02   
cilla
Čisto zares bo to obdobje minilo. In to kmalu, verjemi. Pri meni je kronična utrujenost in slabost izginila po 4. mesecu, prej pa ni proti slabosti pomagalo čisto nič. Čez noč so izginile tudi bolečine v želodcu, v hrbtu, mravljinčenje v rokah... Kar naenkrat sem se počutila kot bi letela, sem se imela krasno super (očitno so začeli nosečniški hormoni delovat v polno, si kot malo zadet user posted image ) in se mi je zdelo, da vse zmorem.
Ne pričakuj od partnerja, da se bo s tabo zaprl v stanovanje in čutil isto kot ti, žal ne gre. Buhnedej, da bi moj kaj preveč bral o nosečnosti in porodu takrat, bi ga verjetno panika user posted image Tudi do sebe ne bodi tako stroga in ne razmišljaj, kaj vse bi lahko ali bi morala. Jaz sem prve tri mesece samo spala, spala, spala.  Pa kaj, moje telo je to potrebovalo, nosečnost je napredovala uredu in to je glavno.
Imej se rada user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 11:33:09   
Anonimen
Astrid, razumem kaj govoriš ... ampak razumi tudi ti mene, ko ti govorim, da so v nosečnosti skoraj vsa ta potencirana čustva večinoma posledica poplave hormonov, in veliko je že, če se nosečnica tega zaveda ... pač občutki so taki kot so in normalno je pogovor med partnerjema zelo zelo zelo pomemben. Jaz sem se šele potem zavedala, da sem v prvi nosečnosti pričakovala od partnerja, da mi veliko več pomaga doma, da je skos ob meni (pa čeprav sem bila tako utrujena, da se mi tudi govorit ni dalo), ampak povedala mu pa tega nisem oz. sem mu dan kasneje ko sem kuhala mulo in ga nadirala za vsako kozlarijo ... zdaj vem, kaka avša sem bila, takrat sem pa mislia, da se mi godi največja krivica ... kako naj bi on takrat vedel, kaj jaz pričakujem in kaj se z menoj dogaja, če mu nisem povedala ... on je pač živel "staro" življenje naprej in celo mislil, da mi dela uslugo ko gre ven, da sem imela mir in sem lahko počivala ... user posted image ... pač uspešna komunikacija je ključ do vsega, ker dvomim, da je bil Nosečkin partner prej oh in sploh, ko je pa zanosila, je pa kar naenkrat postal navaden egoist.

< Sporočilo je popravil Otika -- 16.5.2012 11:35:19 >

(odgovor članu astrid1)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
16.5.2012 12:29:40   
astrid1
Jaz pa hočem samo poudariti, da ko se počutiš tako kot se, ne pomaga, če ti nekdo reče, da si delno sama kriva.
Tvoj mož je zlata vreden. Stal ti je ob strani ves čas prve nosečnosti, zato pa ti je tudi najbrž bilo drugič in tretjič veliko lažje, ker si vedela, da se lahko zaneseš nanj. Kako pa bi bilo, če ga ne bi bilo nič doma?

Se mi zdi pa škoda, da nosečke34 in njenega partnerja tragedija ni bolj povezala. Tudi nama se je zgodilo marsikaj slabega. Skozi težka obdobja sva se še bolj spoznala, hvala bogu in si vedno stojiva ob strani. Res ne vem, kako bi mi bilo, če bi ves čas bežal od mene in se me izogibal...
Je pa sedaj idealna prilika, da se nosečkin34 partner zresni. Ker če se ne bo...Res ne vem!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
17.5.2012 16:06:32   
amii
Res je, po 4. mesecu utrujenost izgine. Boš videla koliko energije in pozitivnih misli bo naenkrat prišlo user posted image

Bodi optimistična in pomisli kakšen sonček nosiš v sebi. Nisi sama, nisi, nisi, vsaj dva sta sedaj user posted image . Pobožaj ga (otroka) in mu povej, da boš zdržala zaradi njega in da ne boš žalostna, ker veš, da ga boš kmalu videla user posted image


_____________________________

Pa imamo svoj sonček

(odgovor članu astrid1)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
17.5.2012 17:18:52   
Anonimen
ful lepo napisan
IZVIRNO SPOROČILO: amii

Res je, po 4. mesecu utrujenost izgine. Boš videla koliko energije in pozitivnih misli bo naenkrat prišlo user posted image

Bodi optimistična in pomisli kakšen sonček nosiš v sebi. Nisi sama, nisi, nisi, vsaj dva sta sedaj user posted image . Pobožaj ga (otroka) in mu povej, da boš zdržala zaradi njega in da ne boš žalostna, ker veš, da ga boš kmalu videla user posted image



(odgovor članu amii)
  Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
24.5.2012 10:04:04   
bomboncek1
Preveč časa imaš, to je tvoj poglavitni problem.

Druga nosečnost več ne bo taka. Pravzaprav, če bo normalna nosečnost (kot je zdajšnja), niti opazila ne boš, ko boš že pakirala torbo za v porodnišnico, ker boš doma že imela malčka in bo zanj treba skrbet.

Brez zamere. Prva nosečnost je pač taka, poleg službe ni nobenih drugih obveznosti in imaš dve možnosti: ali "se vržeš dol" ali reagiraš. Težko verjamem, da vse ostale nosečnice nimajo nikakršnih težav, le ti si izjema in si jih polna. Vsaka ženska se med nosečnostjo spreminja, večini je slabo, ne reče se temu zastonj "drugo stanje", vendar mislim, da si reagirala na najslabši način. Praviš, da gre mož po službi ven. Spočij si po službi in odidi za njim. Če on igra tenis, ti lahko navijaš. Ne vidim razloga, da se mu ne pridružiš na večerji, v naravi ali s prijatelji. Če je temu tako, ti nimaš problema z nosečnostjo, pač pa z odnosom s tvojim možem.

Se opravičujem za direktnost, ampak vse zapisano kaže samo na to, da kompliciraš kjer se komplicirat da in da si se enostavno "vrgla dol". Sedaj bi pa rada še, da te v tem podpirajo, pomilujejo in po možnosti strežejo?

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
24.5.2012 10:13:32   
astrid1
Daj preberi od začetka do konca, kaj je napisala. To ni njena prva nosečnost. Zgodila se ji je tragedija, ki zelo vpliva na njeno počutje v drugi nosečnosti, partner je pa ne podpira. Čisto sama je s svojimi strahovi.
Je pa res, da vse izhaja iz njunega odnosa, ki je slab.

Poskušaj si predstavljati, kako bi bilo tebi na njenem mestu. Če vsega tega nisi doživela, težko upravičeno daješ takšno mnenje. Sploh pa s takšnimi besedami.

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
24.5.2012 11:06:15   
bomboncek1

IZVIRNO SPOROČILO: astrid1

Daj preberi od začetka do konca, kaj je napisala. To ni njena prva nosečnost. Zgodila se ji je tragedija, ki zelo vpliva na njeno počutje v drugi nosečnosti, partner je pa ne podpira. Čisto sama je s svojimi strahovi.
Je pa res, da vse izhaja iz njunega odnosa, ki je slab.

Poskušaj si predstavljati, kako bi bilo tebi na njenem mestu. Če vsega tega nisi doživela, težko upravičeno daješ takšno mnenje. Sploh pa s takšnimi besedami.


Kljub temu, da si ti razumela, da je pri 2 mesecih dojenček umrl, mislim, da ni bilo mišljeno tako, pač pa, da je pri 2 mesecih doživela splav. Ok, pač to je sedaj njena druga nosečnost, vendar prva, ki je prišla do več kot 2 meseca.

Kot drugo, sicer te očitno ne briga, ker mi natolcuješ kaj sem doživela in kaj ne, skratka moje mnenje pač temelji na izkušnji oz izkušnjah. Ne mislim, da bi se vsi morali z mojim mnenjem strinjat, vendar pa za mnenja sprašuje in mojega je dobila.

Poleg vsega sem se ji v svojem sestavku DVAKRAT OPRAVIČILA (enkrat z "brez zamere", drugič pa s "se opravičujem"). In kljub temu mi natolcuješ tvoj "sploh pa s takimi besedami". Nikogar nisem žalila, niti preklinjala, dala sem ji svoj pogled, morda se bo pa zamislila in z drugačnimi očmi pogledala na situacijo, dala sem ji poleg tega tudi konkreten nasvet - naj se odpočije in pridruži možu oz naj razmisli o tem, da nima problema z nosečnostjo, pač pa z možem.

Tam, kjer pari dolgo čakajo na dojenčke, se pogosto zgodi, da ravno zaradi dobe čakanja naenkrat niso pripravljeni na spremembo.

Mislim, da ji s svojim mnenjem nisem prizadejala nikakršne bolečine in napisala nisem z nikakršnim slabim namenom. Tudi menim, da je sestavek na temeljih resnice, kajti kot Otika zgoraj, sem tudi sama doživela podobno - v prvi nosečnosti imaš časa za jamranje kolikor ga hočeš vzeti. Na tebi je ali boš jamrala ali boš kaj naredila, da ti bo nosečnost ostala v lepem spominu. V drugi nosečnosti -opa- je že en otrok in tega časa za jamranje enostavno ni več. Marsikatera ženska v drugi nosečnosti počne stvari, ki jih v prvi nosečnosti ni niti zamislila, da bi jih delala.

Naj se postavi na noge in poskusi nehat stokat. Pomagala bi mogoče tudi udeležba pri telovadbi za nosečnice. Dvakrat tedensko! Za sprostitev in dobro voljo, druženje in kot "antidepresiv".


(odgovor članu astrid1)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
24.5.2012 11:25:17   
astrid1
Se opravičujem za direktnost, ampak vse zapisano kaže samo na to, da kompliciraš kjer se komplicirat da in da si se enostavno "vrgla dol". Sedaj bi pa rada še, da te v tem podpirajo, pomilujejo in po možnosti strežejo?


Meni se zdi tole ful nesramno... Sicer pa je čista resnica, da je ženska ženski najhujši sovražnik.

Meni se tudi SS zdi tragedija. Nič ne naltocujem, kaj si in kaj nisi doživela, samo če bi doživela kaj podobnega, bi bil tvoj komentar vseeno malo bolj sočuten.

Ljudje nismo narejeni po enem in istem kopitu, Nekaterih se kakšna stvar bolj dotakne, drugi pa gredo skozi življenje kot oklepniki, vse se od njih odbije. Hvala bogu, če si ti takšna, kar ne pomeni, da bodo takšni tudi vsi ostali, oziroma ne zmorejo biti drugačni.

< Sporočilo je popravil astrid1 -- 24.5.2012 11:30:24 >

(odgovor članu bomboncek1)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: NOSEČNOST JE NAPORNA IN OSAMLJENA
24.5.2012 11:46:55   
bomboncek1
Tudi meni se SS zdi tragedija, vendar se zaradi tega svet še vrti dalje.

Praviš, da nekateri gredo skozi življenje kot oklepniki. Si morda pomislila, da so ti ljudje nekaj naredili za to? In da to niti ni tako slabo? Vsekakor boljše, kot da moraš neprestano na nekomu sloneti in se šlepati ter pričakovati, da bo nekdo drug namesto tebe odganjal slabo voljo, strahove in žalost.

Glej, nisem hotela biti nesramna. Ne razumem pa zakaj si tako komplicira nosečnost, ki bi lahko bila lepa izkušnja. Razumem njen strah, da pride do komplikacij, ampak ljudje moji - nosečnost je stanje z nekim izidom in ta izid je otrok in z rojstvom otroka se bojazni iz nosečnosti ne bodo ponehale. Prinesel bo velikansko srečo in veselje, hkrati pa tudi največjo skrb na svetu!!!! In če se zdaj ne spopade s temi občutki, je to slaba popotnica za vse tisto, kar se na starša zgrne ob rojstvu otroka.
In če bo čepela doma in dopuščala, da mož hodi v naravo, s prijatelji in po večerjicah, ne vem no kaj bo od tega! Ne razumem - nosečnice na bolniški terjajo, da jim pišejo zdravniki proste izhode za v naravo in izhode na večerjice, ona pa se zabarikadira in ne koristi stvari, ki dejansko sproščajo in ljudi spravijo v dobro voljo.

Ko sem tudi sama nekoč zapadla v težko obdobje (zato pravim, da govorim iz izkušenj) mi je zdravnik zelo odprl oči, ko mi je predlagal, da se udeležim kakšne telovadbe. Pa tudi nisem mogla na nogah stat in sem ga debelo gledala kako telovadbo zaboga misli, če pa komaj živim. Ja, je bilo zelooooo težko začet, ampak rezultati so bili neverjetni. samo dol se človek ne sme vreči.

(odgovor članu astrid1)
Neposredna povezava do sporočila: 19
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kako počastiti spomin na angelčka v nebesih?
Ste tudi vi izgubili dojenčka v trebuščku ali ste ga v naročju držali le malo časa, pa je prehitro odšel med angelčke? V...
Poglejte, kako se med porodom premaknejo k...
Ta neverjetna fotografija porodnice dokazuje, kako neverjetno je človeško telo. Poglejte, kako je videti anatomija porod...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?