moder
|
Te popolnoma razumem, da se ti kar meša. Tudi meni se je. Večino časa sem bila tudi jaz sama z njo. Moji sorodniki, predvsem starši in sestra, so vsak dan prišli samo prvi mesec, ko je tamala več ali manj spala, jaz pa sem jih morala tisti čas zabavati. Ko pa je malo zrasla, pa tudi njih ni bilo prav veliko blizu. Tašča pride približno dvakrat na teden in šele zdaj, ko je konec opravil zunaj na vrtu, ima nekaj časa tudi za pikico, da jo malo popazi, da jaz lahko kakšno stvar tudi zase postorim. Mož ima pač tako službo kot jo ima. Zahtevno, vedno mora biti na razpolago, vendar dobro plačano. In to nujno potrebujeva. Že tako nama komaj znese. Pa ti drugi pravijo, saj otrok spi, ampak jaz tistega časa ne znam prav dobro izkoristiti. Delam vse druge stvari, samo časa zase si ne vzamem. Moja je zdaj v vrtcu, jaz pa sem na bolniški, ker sem drugič noseča in sem celo dopoldne sama doma, iskat jo grem šele po drugi uri, pa se mi včasih zdi, da nimam nič časa zase. Da se mi bo kar zmešalo, sploh ker je drugi na poti. Se mi zdi, da mi pomanjkanje "normalnih" ljudi prav nažira živce. Saj se z možem pogovarjava, pa imam stike z mamo, pa sestro, pa taščo, ampak ti pogovori se večino časa vrtijo okrog otroka. Včasih bi pa rada slišala tudi kaj drugega in imela občutek, da sem nisem ujeta samo med otroka, moža in gospodinjstvo. Je pa veliko odvisno od tega, kakšen dan imam. Sem kar precej pod vplivom hormonov in sem v tej nosečnosti res težka. Lahko bi cele dneve jokala in se smilila sama sebi. Potem pa spet posije sonce. Jaz tudi včasih vpijem, da si nisem tako predstavljala življenja, sploh ker sem si otroka nisem tako želela kot on. Drugega si sploh še nisem želela, samo se je pač zgodilo. Kaj pa naj storim? Ne morem zdaj prikrajšat otroka za lepe stvari, ker je njen ati veliko v službi. Saj je bil to že prej. Že tako je dovolj prikrajšana, ker je tako malo z njim. Mi je kar hudo, ker včasih zjutraj joka, ko ga vidi, da gre. Ko pa je doma, se ji pa čisto utrga in jaz sploh nisem več dobra, samo po njem skače in se stiska k njemu, mene pa tudi pogleda ne. Otrok bo hitro zrasel. Ti pa poskusi imeti čimmanj slabih, turobnih dni.
|