Teja N
|
Saj se nimam niti nič javljat cajta, skoz smo bolani. Cel mesec je nekaj - najprej viroza, pol vnetje ušes, po 10 dneh antibiotika je bil 2 dni zdrav, pol trebušna viroza - en teden bruhanja in driske. še dobro, da se še doji, samo to ga je reševalo pred bolnico. Pol par dni v redu, pa spet vročina. V sredo ponoči jo je imel 39'9! Po tej hudi vročini ponoči sva šla spet k zdravnici, ki je žal delala popoldan. Vzela mu je kri iz prstka - pa sprva sploh ni nameravala, ker so se ji ušeska zdela v redu, on se je pa tudi čisto dobro počutil. Pa je rekla, da samo za vsak slučaj. Dobila sva še "hiško za lulčka" torej urinsko vrečko, ki bi jo nastavila, če bi bila kri slaba in do 19h odnesla v laboratorij. Šla sva domov okli pol 6 ,jaz sem šla še migat na orbitrek, Nik se je pa pokakal in umazal celo vrečko, tako, da smo jo morali vržt stran, rezerve pa nismo imeli. No, ko stpim dol z mašine vsa prešvicana, pokličem za izvid in me skoraj kap, ko povejo, da je CRP neizmerljivo visok, torej več kot 160, samo do tam meri njihov aparat. CRP je vnetni faktor, ki pokaže, da se nekje v telesu dogaja bakterijsko vnetje. Pri zdravem človeku moa bit pod 5. Sestra reče, naj kar pridemo, da nas bo do sigurno poslali naprej. In ker tašče še ni bilo doma (nekam sumljivo veliko leta okoli zadnje čase ), je moj mož oblekel Še Timoteja in vsi 4 smo se odpeljali nazaj v ZD, jaz sem bilanamreč čisto preč in živčna in nisem bila sposobna vozit. Mene namreč čisto vrže, če je kaj fejst narobe z otrokom... S sabo sem imela cel nahrbtnik in vrečo stvari za primer, da ostaneva not. Moja fanta sta naju odložila in šla domov. Žal okoli infekcijske razkopavajo cesto in nismo mogli do vhoda, sem ga še nesla kakih 200m, pa pihalo je ko vrag... No, na vrsti sva bila kar hitro, so spet celega prešlatali, izmerili saturacijo, na srečo je imel kisika dovolj v krvi. Pljučka so bila še vedno slišati v redu, so pa odkrili, da ima eno uho vendarle vneto. Okoli njega so se vrteli zdravnica, dva zdravnika, sestra, pa še jaz infant sploh ni vedel, koga bi gledal in komu bi se smejal.. No, odločili so, da je treba vzet kri še iz žile za obširne preiskave in urin. Nalimali so mu gor vrečko, kri so kar lepo vzeli, je jokcal samo malo, je bilo hitro konec. Pridna sestrica! No, pol so naju dali v nekakšno čakalnico, ke rnisva bila sprejeta. Bila je to ena mala soba z mizo, trdim predpotopnim ropotajočim stolom in mizo za pregledovanje, kamor naj bi ga dala spat, pa je bila strahotno trda. Sva poskušala čim več pit, pa dojil se je, da bi s eja polulal. Ampak ta moj falot že od začetka zverčer in zgodaj ponoči NE LULA ampak se polula šele okoli 2h ali 3h ponoči... V glavne kar naprej so naju hodili gledat, pa seveda ni bilo nič. Pol ko bi s epolulal bi marala pa še dve uri čakat na izvide... No, okoli pol desetih je le zaspal, pa so ga že čez pol ure zbudili, je bilo treba dat novo vrečko, ker je lahko gor samo dobro uro.. Izvid krvi je bil gotov in CRP je bil 237! Na srečo je kmalu zaspal nazaj. En zelo prijazen zdravnik ga je stalno hodil gledat, pa mu je masiral mehur, pa mu je odprl pipo ampak Nik je spal in ga je prav malo brigalo za vse njegove finte. No okoli polnoči se je mehur le napolnil in zdravnik je fejst pritisnil nanj, da se je naš fant končno polulal. Potem naju je kar domov nagnal, je rekel, da nama bo dal antibiotik in ni treba čakat. Povedal je, kdaj imava kontrolo in možek naju je prišel iskat. Ponoči je dobil prvo dozo, pa še proti vročini, ki je spet narasla. V glavnem, samo, da smo ga začeli zdravit in upajmo na najboljše Lp, Teja
_____________________________
Oglasno sporočilo: Zakaj uporabljati nekaj umetnega, če pa je naravno toliko boljše? www.aubrey.si Strupi v otroških izdelkih
|