sabri
|
Naša je bila taka do nekje 4 meseca, ponoči spala celo noč, kar zdaj ne več tolk, podnevi je pa tolk prejokala, da nisem mogla verjet, da lahko dojenček toliko joka. Po pravici povedano nismo ne mi, ne drugi ali kak pediater pogruntali zakaj, mogoče krčki, mogoče zaspana, pa ni mogla podnevi spati, mogoče sem jaz kaj takega jedla, da ji ni pasalo...Najbolj verjetna razlaga moja je, da se ji je res prebavni sistem navajal in je pač "dorasel", pa tudi ni ji pasalo ležati oziroma biti nebogljena, ker je bilo bolje, ko je vsaj glavico sama držala. Najbolj ji je pomagalo res, da smo jo nosili na rokah na trebuhu, čeprav je tudi v tem položaju jokala, vendar manj. Pa kuhala sem ji čaj kumina, koper in ji ga dodajala že takrat, čeprav naj ne bi nič dodajal ob dojenju in ji je pasal. Sem pa mislila, da je pač tak otrok, da bo dosti jokal, pa ni. Zdaj je čisto druga, joka samo takrat, ko je treba, drgač je pa postala pravi srček. Želim vam, da čimprej to mine, ker je to res utrujajoče. LP
|