patrino
|
Otroka je prvič videl pri 4ih tednih, potem sva uredila očetovstvo, potem mesec in pol spet nobenega stika in nato sva na mojo pobudo nadaljevala. Naj na tem mestu povem, da sem mu dala na voljo odločitev, ali sprejme otroka in ga prizna (in tako plačuje preživnino in ima z njim stalne stike) ali pa ne bomo imeli stikov in bo oče neznan. Odločil se je, da pa bi vseeno imel nekaj stika z njim, a meni zaradi njegovega cincanja počasi popušča potrpežljivost. Lepo sem mu objasnila, da otrok potrebuje tudi očeta in da ga lahko pride pogledat kadarkoli (dala sem mu na izbiro, da je on določil dan v tednu, kar se je zapisalo tudi na csd, a ga tisti dan dop zdaj še ni bilo), da če se je odločil za stike, da ne moreva ostat nekje na sredi poti, ampak naj se drži pravil in naj redno prihaja k sinu. Osebno te dobro razumem in tudi jaz tega ne bi privoščila svojemu otroku. Ne gre se tu za neko partnersko užaljenost in zamero v smislu, da te je pustil samo v nosečnosti in še potem- vsaj tako sem jaz razumela. Nekako si se odločila že v startu, da boš bolj kot ne samohranilka oz. otrokov oče lahko prevzame funkcijo očeta v primeru, če je temu vsaj pribljižno kos. On ji, glede na to, kar si napisala , ni. Če gledam skozi otroka, mislim, da takšnole prihajanje in odhajanje kadar se bo gospodu " očetu" sprdnilo, niti pod razno ni zanj dobro. Kaj več bi zagotovo vedele povedati tiste, ki so to dale skozi. Toda, jaz si le predstavljam otroka, ko bo malo zrasel in bo težko pričakoval očetov prihod vsake kvatre. Glede na tvoje pisanje, ga bo velikokrat potegnil za nos z obiski, prihajal tu in tam- otroka zmedel ( vsi vemo, da si za eno uro na mesec v otrokovih očeh, brez težav ideal od starša, saj se ti ni treba spopadati z vsakodnevnimi težavami tako kot normalno prisoten starš), ga seveda razočaral, ... Otrok je že tako skozi odraščanje prisiljen marsikaj prenesti, spoznati, preživeti. In veliko stvari ni niti najmanj lepih. Vsak starš, bi rad nekaj teh hudih odločitev in spoznanj prevzel na lastna ramena in mu zadeve nekoliko olajšal oz. mu s kakšno stvarjo prizanesel. Velikokrat se to pač ne da. V tem primeru bi se dalo. Ne strinjam se s tem, da naj očka prihaja in odhaja kot se mu ljubi. On je odrasel človek. Zavoljo otroka, ga je potrebno tako tretirati. Nihče ne zahteva od njega, da se s tabo poroči, da vzdržuje družino, da pere otrokove cunje, da se sekira za to kdo bo plačal elektriko. Na izbiro mu je dano, da se obnaša kot oče, ki vzdržuje redne stike z otrokom ali pa ne. Otrok si zasluži več kot le občasne nenapovedane stike, ki bi to bili le zato, ker je " očka" neodločen, zmeden- ne kapira kaj je to biti oče. Ni rosno mlad fantin, ki se še išče. Skratka za voljo otroka bi jaz poskusila " očeta" malo zbuditi in mu razložiti zadevo. Če to ne bi šlo, takšnih skokov sem in tja ne bi pustila. Ne zaradi sebe ( pa čeprav tudi to ni nemoteče) , temveč v prvi vrsti zaradi otroka. Predstavljaj si, da srečaš novega partnerja, ki je ob tem mogoče še boljši oče , kot je tisti padalec. Pa ste lepa družinica, ki jo ovira ( dobesedno) človek, ki priskače kakšne 2x-3x na leto in zmede , onesreči in podre vse, kar vi trije gradite vsak dan, celo leto. Težko je namreč pričakovati od njega ne vem kako dobre stvari, v smislu podpore pri vzgoji, spoštovanja " krušnega" očeta.., če že sedaj , ko mu je vse odprto, ni nič pametnega z njim... V prvi vrsti je važen otrok. In škoda govoriti, da bo otrok kaj veliko prikrajšanj za očeta, ki se očitno ne počuti kot oče. Ga ni ljubečega očeta, ki je zadovoljen z obiskom svojega otroka vsake kvatre enkrat, vmes mu pa vse dol maha. Osebno bi na tem mestu poskusila vse, da bi sprevidel, da so mu vrata v vlogi očeta pri vajinem otroku na stežaj odprta. Hkrati bi mu dala jasno vedeti, da se je pred vstopom čez prag teh vrat , dodobra zamisliti in upoštevati določena pravila. Vajina družinica oz. življenje otročka naj ne bilo kot avtobusna postaja na katero lahko greš kadar se ti zdi.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|