Zvončka
|
Sem neopisljivo žalostna… Zakon najinih najboljših prijateljev razpada… On ima drugo… Kot zgleda ni poti nazaj… Prijatelji smo že 15 let. Dali smo skupaj skozi lepo in slabo, poroke in pogrebe, dopuste, praznike, bolezen, selitve, rojstva najinih otrok, težave, skupne večerje in večere. Predvsem veeelikooo lepih trenutkov. Imela sta težave že dolgo. Ne moreta imet otrok. Tu se vse začne in konča. Ampak ne morem razumet, da namesto da bi on vztrajal in ji stal ob strani v najhujših trenutkih spoznanja, da skupnih otrok ne bo, je odnehal, zbežal… Rada imam oba. Oba sta nama že veliko dobrega v življenju naredila. On zna bit najboljši prijatelj in zanič mož, kot kaže. Sprašujem se samo, a naj se mogoče jaz oz. midva z možem pogovoriva z njim, da mi ne bo kdaj žal, da nisem naredila vsega, kar bi lahko??? Ne vem, moj mož pravi, da je midva rešila ne bova nič, ker je to njun in samo njun problem, oz. predvsem njegov. Nikakor ne bi rada padla v slabe odnose s katerimkoli od njiju. Nonstop mi hodijo slike pred oči, skupne slike. Sploh ne morem nič drugega mislit. Sploh si ne predstavljam, kako je šele njej, če sem že jaz tako na tleh. Tudi moj mož ne more verjet, da se to dogaja. Sploh se ne uspeva potolažit.. Ker nisem vedela več kaj bi, sem to napisala tudi vam… Vem, da je malo zmedeno, ampak težko si predstavljate, kakšen del najinega življenja sta bila. Jočem že cel dan….
|