aluš
|
Če pogledam kako je pri nas , bi rekla takole: do same šole, učiteljic smo zelo pozitivno naravnani, ker moj fant( še letos) hodi na podružnično šolo v kraju, kjer je v petih razredih cca 35 otok. In res dobro sodelujemo s šolo, zadeve funkcionirajo. Sploh ko sem zadnjič brala na sosednjem forumu npr. o tekmovanju za kenguruja, sem ugotavljala, da je to pri nas res v redu urejeno. Ampak drugo poglavje pa je program devetletke. To je pa noro. Enostavno postaneš negativo nastrojen, kot ti praviš. Vem, da se v šoli učiteljice trudijo (pač ena bolj, druga mal manj), ampak otroci so reveži. Da se v petem razredu devetletke uči stvari, ki smo se jih mi tri leta kasneje. Pa da mora sedet za knjigami skoraj pred vsakim spraševanjem, preverjanjem. Toliko kot se moj sedaj uči, se jaz nisem v sedmem razredu. Pa sem bila prav dobra, ampak večino sem se naučila v šoli. V glavnem, da ne bom predolga, itak je bilo že 1000x napisano o tej devetletki kako je vse preveč natrpano. Tako, da kako naj bom dobre volje, če se učiva angleščino, pri slovnici se jemlje snov, ki jo še pri slovenščini niso (svojina). Enostavno začneš pizdit in pihat ko vidiš, da otrok sicer besede razume, se zapomni, ampak v knjgi je kar nekaj - slovnica, pa dialogi (kjer pol besed še niso vzel, kaj šele stavčne zveze). Za konec pa še to. Moj otrok je v šoli sicer priden (ima v večini petice,nekaj štiric), ampak zato je treba res kar delat tudi doma. Če doma ne bi delal, bi imel trojke, štirke.
< Sporočilo je popravil aluš -- 27.3.2008 13:53:33 >
|