 |
RE: Ne vem več, kaj naj delam!!!
21.9.2008 19:43:12
|
|
|
|
timika
|
Sem prej odgovarjala že enkrat, pa me je zabrisalo ven...skratka, pišem še enkrat, ker res moram delit svojo izkušnjo s tabo;
vem, namreč, kaj preživljaš, tudi jaz sem zadnjih 9 mesecev živela v istem pričakovanju, računaju plodnih dni, seksala, ko naj bi bila ovulacija, pa še seveda prej in kasneje, pol od tega samo zaradi delanja otročka, da ja ne bi zgrešila....potem spremljala vsak zbodljaj, upanje tisti teden pred m, pa neskončno razočaranje, ko je priletela m. Pa naslednji mesec cel panični cikel znova....to ni življenje.
K sreči imam zlatega moža, pa dveletnega nagajivčka, in smo vseeno dobro prebrodili ta čas, ampak sem vedela, da moram nekaj narediti pri sebi, tako se delanja potomca nisem več želela it. Tudi mojemu bi slej kot prej počil film, čeprav si otročka želi morda še bolj kot jaz. Enostavno, po zadnji m sem rekla - dragi možek, ne delamo več otrok in prvič tudi resno mislila. Seksala sva, ko nama je pasalo, pol manj kot ostale mesece, po dolgem času je bilo tako kot v začetku. Enkrat vmes mi je mož rekel, pa daj, dvigni malo noge, sem samo dvignila nos, da se mi ne da in odlaufala nekaj naprej počet. Mi je viselo dol, ali v sekundi vse ven steče ali ne - prej bi na lustru visela, da le pomaga  ...
Da dokončam tole mojo štorijo, o vsej zadevi sem začela razmišljat, ko je po rednem 28-dnevnem ciklusu ni bilo 30., pa 31. dan in včeraj zvečer, ko sta moja dva moška šla nekaj iskat v btc, sem se polulala na palčko- kak jutranji urin!, samo da je ne bi čakala bv - in glej, debeli dve črtici!!! Me je skoraj kap. Vedela sem, da možnost je, vendar nisem pričakovala ničesar.
Ob 2. zjutraj je še CB v sekundi pokazal debel plus, dvoma ni nobenega, konec maja bom, če bo vse po sreči, drugič mami.
Edino kar je potrebno, je, da narediš ta klik v glavi, ki pri enih pride prej, pri drugih kasneje. Želim ti ga čimprej!!!!! Nama je prinesel malo pikico, ki upam, da zdrava zraste do dne, ko jo spoznava.
Srečno in predvsem uživajta!!
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Jst isto mislim, človek ne sme preveč pričakovat, ker pol psiha svoje naredi in noče in noče ratat. Jst se grozno trudim, da ne mislim preveč na otročke pa mi bolj slabo ratuje...ja je težko, sam se splača! Si krasen vzor! 
in 
za vse nas!!!
. in sem zanosila takoj!¨ne moreš verjet, ampak psiha zelo vpliva na to! sedaj je dva meseca odkar spet delava na 
, je bila sreča nepopisna, pa se je končalo prav tako z nepopisno žalostjo,ss. Pa smo šli Februarja v nove boje. Spet klomifen, pa injekcije, pa uz na 2 dni, na koncu spet pozitivna, pa vendar 
. Pa Marca, ponovno, cel enak postopek, le da mo dodali še iui(inseminacijo), spet polni upanja, da tokrat bo le ratalo, na koncu meseca spet 
. V Aprilu, smo vse skupaj ponovili, in ko sem 30.4. spet dobila 
. Pa sva se zmenile, da bova naredila 2-mesečno pavzo, in bom ponovno dala kri na kontrolo, po naslednji 
