|
Ne vem več, kaj naj storim 15.2.2005 10:06:56
|
|
|
|
BOLHICA2004
|
Tudi jaz sem prebrala vse nasvete predhodnic, ker je pri nas enako, le da je naš star 5 mesecev. Jaz sem že čisto zmozgana in tudi meni ponoči prekipi, ko ne neha jokat in se zvija, ker hoče dojko, ki pa mu je ne dam, ker nočem, da vsako uro ziza. Potem ko vidi, da ne bo nič, pa se umiri in je duda ok. Tudi jaz sem danes ponoči izgubila malo nadzora, nisem ga ravno tresla, sem pa mu rekla, da ga imam čez glavo in ga malo močneje trepljala po riti (ker drugače se tako ne umiri). Pa mi je bilo tudi žal. In večkrat mi je žal, ko ga čez dan pustim malo, da se joka (kakih 5 minut) v ležalniku, ko se naveliča igre, potem pa ga vzamem v roke in takoj podre kupčka. Vidim, da ga je to mučilo in imam potem takooo slabo vest. Ampak če enostavno ne veš, zakaj joče. Včasih res izsiljuje, čeprav nekateri prisegajo, da pri tej starosti ne more. Tudi jaz ne morem spati, ko gresta moja dva ven na sprehod. Prvič zaradi vesti (ki je seveda neopravičena, taka pač sem), drugič pa, ker skozi mislim, zdaj, zdaj bosta prišla nazaj in se ne morem umirit. Pa še vse drugo vidim po stanovanju, kaj je treba pospravit in takrat izkoristim čas... Grozne smo, ti rečem. Pa same tudi krive, ker smo pač taki karakter. Vse bi dala, da bi lahko bila bolj flegma in bi znala tudi zase poskrbet, ne samo za druge. Vedno sem jaz pri sebi na zadnjem mestu, kar ni prav. Da bi šla v kad uživat, potem vmes podojit in spet nazaj uživat...uh, mene bi pobralo od slabe vesti. Čeprav je narobe!!! Saj smo vendar dopoldan skozi s vojim otrokom, ko pa pride očka, pa ga lahko on ima malo, a ne? Vse to vem, pa vem tudi to, da se ne bom spremenila! Na žalost! Svojo! Upam, da boš ti lahko upoštevala kakšen nasvet predhodnic in si vsaj malo odpočila! Bolhica
|
|
|