Polonca s piko
|
Ne vem, če sem ravno povezana mama, a se trudim...
Hčerka je stara 16 mesecev. Z možem sva prvič naletela na nestrinjanje pri vzgoji. Rada bi izvedela še vaše mnenje.
Hči je zelo spretna. Plaziti je začela pri 6m, ob opori je hodila od 8m dalje, shodila pa je, čeprav smo vsi pričakovali, da bo prej, normalno pri enem letu. Je pa bila zato, ker je dolgo trenirala ob opori že kmalu zelo stabilna in ji razni robniki, večji kamni ipd. ne predstavljajo nobenih težav. Je tudi prava plezalka. Na dokaj visok tobogan po lestvi (ne po štengicah) spleza sama (seveda jo še lovim).
Tri dni nazaj sem na trip-trapu odstranila zaščitno ograjico in ji 1x pokazala kako naj zleze in se vsede. Takoj je osvojila in celo dopoldne trenirala (seveda sem jo pazila). Naslednji dan sem ji pokazala, kako naj zleze dol in tudi to je takoj zakapirala. Težava je v tem, da ko sedi na stolčku, pozabi, da ni ograjice in se tako zvira, da moram biti nujno zraven. Možu pa to niti najmanj ni všeč - da ji odstranim ograjico in ji omogočim plezanje. Češ, da lahko pade. In dejstvo je, da je pasti s triptrapa že dokaj velika višina, tu mu ne morem oporekati.
Včeraj pa je res padla. Ni bilo kaj hujšega. Ena buška na čelo. Situacija je bila prav komična, ko sem crkljala njo in jo tolažila, hkrati pa poskušala čimhitreje vstaviti ograjico, da mož ne bi posumil, da je padla s stola . Pa pride on v stanovanje, nič ne pogleda stola, samo reče: A je padla? A s stola?... Seveda mu nisem mogla lagat .
Jaz si celotno situacijo razlagam - ok je pač padla. Nič ni bilo hudega, dobila je lekcijo. Če ji ne bom omogočala in jo bom vedno jaz posedala v stol, kako naj se nauči? Saj je ne silim, le kadar se mi zdi, da je čas, ji pokažem. Mož pa pravi, da je še premajhna in, da zares ni dobro, da se tako pogosto udari v glavo (seveda, kadarkoli se udari, se v glavo...)
A naj mu bo... namestim ograjico nazaj.
A glej ga zlomka. Danes še preden sem se zavedla, ona zleze V stol! PREKO ograjice. (No, zavedla sem se moment prej in jo šla lovit, ampak z eno nogo je bila že čez ograjico). Popila je malo mleka nato pa vstala in počakala, da sem jo dala dol. In potem znova gor. In tako naprej še 4x, potem sem stol postavila na mizo, ker moram še kaj postorit in ne morem stalno čepet zraven nje in jo lovit.
Kakšno je vaše mnenje? Naj ji prepovedujem plezanje, naj ji onemogočam plezanje, ali naj se trudim in jo lovim? Ali je mogoče res še premajhna? Toda, če je premahjna, potem najbrž ne bi sama želela početi teh reči? In, če naj ji onemogočam, prepovedujem... kdaj naj potem rečem: no, zdaj pa le plezaj? Ne bo zato mogoče še bol nerodna?
Prosim, ne obsojajte me, da delam iz muhe slona. Mogoče res. Gre se zato, da sem v tem trenutku malo nesigurna vase, ker z možem nisva na istem bregu, kar se mi sicer pri vzgoji zdi silno pomembno in nama sicer tudi še kar uspeva.
Hvala za pomoč!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa sem že miljonkrat rekla ja bo pač padla, se bo pa pobrala tud, sam ne skapira nekak
