petea
|
Pišeš, da želiš, da se žena odloči.
Žal, ne more se, sploh pa ne v nekaj dneh.
Poglej, šef ji je s svojimi besedami prestavil svet. Izgubila je samozaupanje, ne zaupa svoji presoji, občutkom, pravilnosti svojih odločitev. Analizirati mora svoja dejanja, svoje ravnanje, svoja čustva, želje, namene.
Zna biti, da jo je zelo šokiralo, ker je ugotovila, da je napačno ocenila sebe in novega šefa, ki zna s svojim drugačnim pristopom in svojim stilom govorjenja veliko doseči.
Sram, strah in razočaranje nad sabo bo najverjetneje težko prebolela. Žal tu razumske razlage težko presežejo čustveno vpletenost.
Na delovnem mestu se bo po vrnitvi žena morala dnevno srečevati s šefom in sodelavci, ki vedo ali so slišali bolj ali manj napihnjene govorice o zadevi ter opazijo, da je ni in da je sedaj kar naenkrat na bolniški za neznano dolgi čas. Vsak od zaposlenih ima svoj pogled na to zgodbo, vsak svoj pogled na dogajanje, eni bodo zagovarjali enega in 'spljuvali' drugega, ostali obratno. Obrekovanja pa bodo. In pričakovanja, kako se bo vse skupaj odvilo. Tako za šefa kot za ženo. Zadeva že in še bo, predvsem odvisno od zaključka, zagotovo vplivala na delovno klimo in razpoloženje v podjetju.
In, na žalost, se mi zdi precej verjetnejši scenarij, da bo 'kratko' potegnila tvoja žena, 'osvajalec' pa se bo lahko okitil še z eno, morda malo drugačno zmago.
Podobno se bo(sta) morala spoprijeti z odzivi domačih, okolice, sorodnikov. Kritizirali jo bodo, čenče znajo biti zelo boleče. Za vaju oba.
Verjamem, da ji ni lahko, da se ji je tako sesul svet, tako zasebno kot poklicno. Kakorkoli se bo zgodba odvijala, bo vsaj nekaj časa imela občutek, da je poraženka. Rabi tvojo podporo. Močno, brezpogojno in dolgotrajno.
Prepustila se je nepričakovanim čustvom, ni znala razbrati šefovih potez, razočarala je tebe, še bolj sebe, razvoj prihodnih, sploh kratkoročnih dogodkov pa bo bolj kot ne zelo naporen in neprijeten zanjo.
Ne bi bila rada v njeni koži.
Predstavljaj si, da je vajin odnos hiša. Lepa, prijetna, po vajinih pričakovanjih, dokončano, tako da lahko mirno uživata življenje. Pa pride potres in jo razmaje. Sedaj je potrebno počasi najprej počistiti in odstraniti poškodovane ali uničene dele, nato pa skrbno in tehtno obnoviti bivališče, da bo spet primerno za bivanje. Ne gre čez noč, ni čudežne palčke in potrebno je veliko energije (časa, denarja, odločitev ...) tako za samo obnovo kot za razčiščevanje dilem, zakaj je ravno mene to doletelo, ali bi bilo drugače, če bi takrat in takrat naredil to in to ipd.
Ni lahko. Potrebno je ponovno graditi hišo. Graditi odnos.
In se ob tem pogosto spopadati s strahovi, spomini, dvomi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
