liliana
|
Iz nekega drugega foruma, pa se mi zdi, da lepo paše v ta kontekst.....
"Deset_letja nazaj se je 5 članska družina strpala v fičaka, ki je bil majhen, nevaren, švoh (za večji klanc je blo treba vzet zalet) in počasen, pozimi leden, poleti vroč, voda je tekla noter ... In so šli na morje, nabasni ko sardine. Iz Ljubljane do Kopra so se cijazili nekaj ur v vročini, do Hrvaške še nekaj ur več. Prav nič od tega jih ni motilo.
Danes se komot naložijo v CTO (configured to order - po naročilu) enoprostorca, ki je prostoren, neizmerno varnejši, močan, z radiom in kupom elektronike ki te s pomočjo signalov iz vesolja pripelje na tapravo mesto... Skoraj vse perfektno, RAZEN, razen... pri bluetooth povezavi na velikem barvnem zaslonu se ne izpišejo šumniki v imenu klicočega. Ampak ta stvar pa lastnika HUDO moti. Res moti. Precej bolj, kot ga je motilo cijazenje v fičku pri 40 stopinjah. Tako ga moti, da je zaradi tega čisto nesrečen. Zaradi tega slabše spi in se skozi sprašuje, če se ni nategnu, ker ni kupil avta znamke ****, ker tisti tega problema nima."
You get the idea. Že lep čas opazujem splošno počutje ljudi in poskušam razumeti, zakaj so zadnje čase tako (morda celo vedno bolj?) nesrečni. (Tiste prav na dnu socialne lestvice bi tukaj izpustil - tem nikdar ni in jim verjetno tudi ne bo lepo.)
Prepričani so, da je nekoč bilo neizmerno bolje, čeprav navzven tega ni prav nikjer opaziti - tehnologija je hudo napredovala, stvari so dostopnejše, izbira je velika, storitve so se neprimerno izboljšale, dlje živimo, ... Pa kljub temu.
Ko smo že pri pozivih na revolucijo.....ne vemo pa v bistvu tega zakaj bi sploh rabili revolucijo oz. proti čemu bi sploh šli protestirat na ulice.....kot takrat, ko so z i-podi v naročju protestirali proti mednarodnim korporacijam in globalizaciji.....
< Sporočilo je popravil liliana -- 17.9.2012 21:36:51 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in sicer ena ura dela je ena ura dela. Jaz znam frizirat in te bom v eni uri sfrizirala, ti pa rada pomivaš okna, in mi boš pomila okna. Jaz bom tvojo hčero eno uro inšturirala matematiko, meni pa bo tvoj mož popravil kotliček (ok, da ne bodo zdaj tukaj kakšne perverzne misli 
.....na podeželju mogoče nekoliko bolj kot v mestih.....temu se ponavadi reče solidarnost, pomoč.....je pa v bistvu to, kar ti pišeš.....kolegica me sfrizira, jaz pa uredim njej seminarsko nalogo......sosed pomaga sosedu pri delanju silosa, on pa mu za to požanje njivo..... 
