Rubin.
|
Sem mislila, da se samo meni to dogaja . Ena od takšnih je moja mama. Mene pa to ful razjezi. Če hočem kaj povedat, me obvezno prekine med stavkom, se ne spomnim kdaj se kakšen stavek do konca povedala. Če pa sem slučajno take volje, da se ne dam in kar govorim, potem pa že okoli gleda, menca in na 100 km je vidno, da komaj čaka, da končam in sploh ne posluša. Se je pa že zgodilo, da mi je eno in isto stvar tri krat povedala. Potem pa pravi: kaj si tako tiho. Halo . Res z njo se nimam kaj pogovarjat. Me takšni ljudje živče delajo, ko komaj čakajo, da povem stavek do konca. Pa še eno kolegico imam. Ona tudi naklada, pa naklada, ampak tudi kaj vpraša, tako da pridem na vrsto tudi jaz. Ampak pazi to, ko jaz govorim, pa si da ona ful opravka z gospodinjskimi deli, otrokom, tv, pač kaj je pri roki. Kadar pa se pogovarjava po telefonu, pa še tv zraven gleda, na e-maile odgovarja, se z možem ali otrokom zraven pogovarja, za pop*, pismo zakaj me sploh pokliče ali pa povabi . No to sta dve cvetki, ostali so o.k. Sicer, pa nisem rada v taki družbi. Imam rada enakovreden pogovor, ne da eden samo govori, drugi pa kima, ali pa si misli svoje .
|