Anonimen
|
No zgodba je dolga opisala jo bom na kratko in upam, da mi boste z vašimi odgovori poskušali vsaj malo razmisliti v pravo smer,no bilo je tako, jaz sem bila stara 18 let on 23 imela sva se neznansko lepo, dobro sva se razumela in se včasih pogovarjala kako bo lepo ko bova imela svoj dom veliko malih otrok,a žal je jeden od njih prišel prehitro no meni se to sploh ni zdelo tako tragično,bila sem zaposlena on tudi,ko sem mu povedala,da mi menstruacija zamuja je rekel in kakšno je tvoje mnenje,samo pogledala sem ga in vprašala mnenje za kaj,upam da nisi noseča in če si upam da ga ne misliš obdržat,sledil je šok, solze in grozen občutek,ki vam ga še sedaj po 13 letih ne morem opisat,ja šla sva narazen še isti večer,sledil je nagrozovitejši dan v mojem življenu odpravila sem se sama v porodnišnico,o prijaznosti sester in zdravnika sploh ne bi izgubljala besed,bilo mi tako hudo,da nisem zmogla niti besedice,le solze,po posegu sem v sobi ležala še približno 2-3 ure nato pa z vlakom domov,povedala nisem nikomur tudi najboljši prijateljici ne in še sedaj ne ve nihče vsakega 5.10 me v grlu stisne in vsako leto pomislim kakšen bi bil moj otročiček,takrat bi imela rok poroda,in ker bivši dela v takšni službi,da sva imela tudi po tem dogodku še vedno stike oz.sva se videvala brez besed mi je bilo še veliko težje, nikoli me ni vprašal kako se je končalo ali sem dobila menstruacijo ali kaj se je zgodilo,tudi jaz mu nisem nikoli omenila splava,sedaj pa moj bivši pričakuje otroka z najboljšo prijateljico moje sestrične ,kar pomeni da se bomo še pogosteje videvali , in kako sem izvedela za otroka,tako da sva se v trgovini srečala jaz sem bila s hčerko stara je 2 meseca prišel je zraven in vprašal,če jo lahko prime in seveda sem dovolila potem pa spet šok sedaj se moram navadit ker bomo tu mi dobili dojenčka najraje bi mu rekla ti bi imel že otroka 13 let starega, če bi kaj razmišljal s čustvi in glavo,a sem mu le čestitala, kaj bi ve naredile naj mu povem????
|