Jančika_
|
Hja, no, saj sta mi mož in mama govorila, da Vasja ni kolektivec in ne bo hotel teči, ampak ne, sem gušila in gušila in smo morali it. Me je izučilo, ja. Toliko tuljenja že dolgo ni bilo v naši familiji . Že od Tivolija do parlamenta smo hodili sto let, gospodič se ni pustil nesti in je non štop ****kal. Med čakanjam na štart je bilo še vse kul, med tekom pa seveda ni hotel teči, ampak se nositi (hm, zakaj že?? in zakaj prej ne???). No, na cilj sta Joe in Vasja prišla častno predzadnja , za njima je bila samo mamica s pupo, ki je ravno shodila. Prijateljica, ki je prišla navijat, je čakala in čakala, pa se je mislila že obrnit, ker je mislila, da ju je zgrešila, ko sta se končno primajala . In ker je moj mož človek načel, pa čeprav čudnih, se je odločil, da si Vasja ni zaslužil medalje in majčke, tako da je dobil samo vrečko z darilci. Malemu itak dol visi, glavno, da je dobil cukre, mama je pa žalostna . Pa tak sem bila ponosna, ko sem ju gledala na štartu, sem mela kar solzne oči. Za spremljevalno dejavnost Kajetan zaradi gužve ni mogel jesti in je občasno tulil. Po koncu teka bi bilo fajn, če bi Vasjo lahko nesli, ker je bila gužva, ampak ne, zdaj bi pa hodil . Tako da smo se vračali do avta enih tristo let, pa še tuljenje smo poslušali zraven, ko je Joe malega vendarle vzel na roke in ga nesel. Smo pa spoznali LARO in Junca in tamali dve (ki sta obe strumno prišli do cilja ), tako da nekaj dobrga je pa le bilo od vse te zmešnjave. Nauk? Mama, poslušaj mamo in moža .
|