Anonimen
|
Dne, 22/01-2006 ob 14.55 je v trboveljski bolnišnici prijokala na svet naša mala Klavdija velika 51 cm in težka 3660 g in tako polepšala življenje očku in mamici.
No, pa poglejmo kako se je vse skupaj začelo.
V četrtek, 19/01-2006 me je moja ginekologinja napotila v bolnišnico zaradi povišanjega pritiska in zatekanja. Na podlagi CTG naj bi se v bolnišnici odločili ali bom ostala pri njih ali ne. No, odločili so, da grem domov. Naslednji dan sem zopet romala k ginekologinji. Tokrat mi je napisala napotnico za sprejem. Tisti dan mi bolnišnica ni ušla. Tako sem v petek pristala v njej na opazovanju. Pritisk se je umiril in postal takšen kot mora biti, le zatekanje je bilo še prisotno. Vse je bilo v redu do sobote popoldne.
Po obiskih sem odšla na CTG (delali so mi ga 2x dnevno). Tam še ni risalo nobenih popadkov. Po večerji pa ...
Na hlačkah sem opazila kri. Takoj sem poklicala sestro in kasneje me je pogledala dežurna zdravnica. Ugotovila je, da je maternično ustje dozorelo. Že zjutraj pa je s pregledom ugotovila, da sem odprta 3 cm. Ker je to še premalo za porodno sobo, me je pustila na oddelku. Naredila je ponovno CTG, kjer se spet ni nič kazalo.
Zvečer pa se je začelo. Ko sem se ulegla v posteljo, so se pojavili prvi popadki. Pridno sem jih predihala in mislila, da bom lahko nato zaspala. Tako mi je svetovala tudi babica. Vendar glej ga zlomka - popadki so si sledili na 5 min. In tako je šlo celo noč. Celo noč iz sobote na nedeljo nisem zatisnila očesa. Popadki so se pojavljali na 5 min in so bili zelo boleči. Sama nisem več mogla ležati in tako sem noč prečula in prehodila. Zjutraj sem komaj čakala vizito. In jo končno dočakala. Zdravnica me je pregledala in bila sem odprta 5 cm. Poslala me je v porodno sobo. Takoj sem poklicala dragega, ki je bil v trenutku v bolnici.
Sledilo je britje in klistir. Po klistiranju me je zdravnica zopet pogledala in bila sem odprta že 7 cm. Bravo mi, smo si mislili. Nato je predrla porodni mehur in čez nekaj časa in nekaj popadkov sem se odprla na 9 cm. To je bilo zelo hitro. Nekaj časa me je babica še pustila, nato pa se je začelo. Začeli smo rojevati. Ker pa sem žal celo noč prehodila, sem bila čisto brez moči. Meni je šlo že na jokanje, kajti nisem imela moči, da bi našo malo princesko spravila na ta svet. Čisto sem že obupala. Zahvala gre lahko samo mojemu dragemu in prečudoviti babici, kajti porod je bil zelo zelo težak. Pri samem porodu sem utrpela velike poškodbe. Poleg tega, da so me rezali, sem se raztrgala še v nožnici. Tako sem izgubila kar 600 ml krvi in pridobila veliko šivov.
Vendar danes, ko pogledam na to, mi ni žal. Na svet je prišla prečudovita deklica z imenom Klavdija, na katero pa je očka že sedaj čisto nor. Na žalost je 3 dan po porodu Klavdija dobila zelo zelo močno zlatenico in je bila odpeljana od mamice stran. Trenutno je v Ljubljani pod lučko, mami in oči pa upata, da jo kmalu dobita nazaj v objem, kajti zelo zelo jo pogrešata.
|
Natisni
doma, v svoji posteljici, pa s tabo na spehodu v vozičku pa...povsod!!! Vedno.
