paradis
|
Sploh nevem na koga naj se še obrnem za pomoč in nasvet. Razočarana na polni črti, čeprav sem tega vsega že vajena, me vedno znova prizadene. Pa začnimo. .. Z možem in 5.5 mesečno hčerkico, ki sva si jo močno želela živimo v hiši mojih staršev in pa starejšo sestro. Oba z možem štejeva skoraj 30, sestra nekaj več. Že od nekdaj so razlike, v našem primeru, je bila sestra, kljub temu, da je starejša naj naj. Jaz pa vse najslabše. Res nisem bila perfektna učenka z peticami in sem ga občasno biksala, vendar sem se konkretno spremenila in to na bolje, kar lahko potrdijo vsi, razen seveda mojih staršev (veri predvsem mame). Ta me nenehno kritizira,velikokrat neupravičeno, tako da se počutim iz dneva v dan slabše in vedno bolj ničvredna. Namesto da bi uživala z otročkom, se jokam in čedalje bolj si želim iti z partnerjem ter hčerkico vstran. In tukaj se zatakne. Žal po izteku porodniške, ostanem brez službe in bo zaposlen le mož, pa še ta za določen čas (pogodba se mu podaljšuje na par mesecev). Želimo si miru, ki ga tukajle žal nimamo. Kakšen nasvet mogoće??? Kako do čim cenejšega stanovanja??? Sedaj pa še opišem, v kakšni mori živim/o. Hiša dokaj velika, mi trije žal v eni majhni sobici, ki meri cca 3m v širino in enako v dolžino (OK, prostore ni tak pomemben, bolj od tega je, da bi bili brez stresa, nadlegovanja in še kaj). Ker jmož dela izmenično, komaj čakam, da pride iz službe, da se lahko v miriu najem, ker prej velikokrat ni mogoče, razen če hčerka spi, pa še takrat sama rada izkoristim tisti čas za počitek. Da bi otoroka prijel kateri za več kot 10 minut, bog ne daj. Me že iščejo in se sprašujejo, če sanjam ali kaj. Seveda ta čas ne gledam v luft, pač pa kaj na brzaka postorim (velikokrat črpam mleko ali na hitrico kaj spospravim in operem posodo). Sedaj več sploh ne prosim, da naj mi otroka primejo za tistih slabih 5min, da bi na hitrico nekaj zmetala vase. Naj povem, da sem suhica že od nekdaj in se nisem poredila v nosečnosti nič kaj dosti, sedaj pa imam že manj kil kot pa sem jih imela pred samo zanositvijo.  Problem je tudi ta, da če mala joka, takoj prileti v našo malo špajzo, kjer spimo moj foter in sprašuje zakaj joka??? Joka seveda ko je lačna, tečna ali noče spati isto kot vsi ostali dojenčki ali ob krčekih. Seveda naju z prisotnostjo, da se vmešava moti oba tako mene kot mojga partnerja, vendar se staršem ne da dopovedat prav nič. Zadnjič mi je celo zabrusila (mati) da bo ko bo otrok jokal prišel eden od njiju ponjo in da jo bosta tolažila ona. Da pop!!! Če se mala slini, jo vsi poprek brišejo s prsti, in ravno včeraj sem na lep način to omenila materi, da naj jo obriše raje z slinčkom ali plenico in je takoj nastal HALO!!! Češ da ni okužena itd.. Saj to vem, da ni, vendar me moti. Mama je nesramna vasee zagledana, opravljivka, skregana z vsemi okoliškimi sosedi, sorodniki svojimi in pa z nekaterimi očetovomi. Vsakemu je fouš ter za prav vsakega išče napake. Vedno mora imeti prav, tudi če imajo prav drugi (kar ponavadi je res) se ne da in trdi svoje. Če ji kdorkoli kaj pove nazaj, je takoj urnebes. Bog ne daj, da mam kakšno igračo (ig. Center) v sosednji sobi, jo takoj prinese v našo sobico. Ta pa kot sem že napisala, je extra majhna tak da komaj hodimo. Če obesim kako cotiko, jo takoj gre popravljat in menjavat kljukice po barvah. Vedno opravlja moževe starše, sploh njegovo mater, ker je bila pri nas le redko, sploh sedaj ko sem rodila. Vedno ima pripombe okrog nje (ve, tudi, da se dobro razumeve medve s taščo) in mali govori, da je druga babica nima rada, ker je ne pride obiskat. Ta je ne pride ravno iz razloga, ker jo moja matk aopravlja okrog. Bili smo (ona je še sedaj) skregani z veliko sorodniki in ker sem z nekaterimi v dobrih odnosih sama, je spet nastal probrem in grožnje. Velikokrat nama z možem grozi, če kateri brani svoj prav in ji to ni všeč. Ima naju za nesposobneža. Ko se kam odpravljamo, vsakič sprašujeta (oba oče+matka) imata čaja za malo, dudico,mlekca, pleničko,... Da pop!!! Zadnjič smo šli za 3h v šhoping (je bilo potrebno nakupit cotike vsem) pa je rekla da naju bo prijavila na socialno, ker otroka mučiva, da sva jo 3h vozičkala. Isto je reagirala zadnjič, ko smo šli z malo na obisk k tašči, češ da malikrativa spanec. Moti jo prav vse. Takšne banalne malenkosti. Ponacvadi omeni očetu in ta posreduje meni. V kuhinji smo imeli sok za miksat in je bil že napoti, češ da zavzame preveč placa, da naj si ga neseva v sobo (splanico). Še pa še bi lahko naštevala, vendar sem se že itak preveč razpisala. Sama sem na robu živčnega zloma, ravno danes ko je mala jokala, je foter se takoj prikazal sobi in me nerviral z vprašanji zakaj joka, itd. Sedaj se bojim že, ko se mala joka in takoj postanem cela histerična, saj vem, da bo ponovno nekdo v sobi in me grajal itd. Pogovoriti se ne da z nobenim, tak da bolje ne bo nikoli k večkeemu samo slabše. Kot sem že napisala dokler sem na porodniški in brez joba ni možnosti izselitve. Kam naj se obrnemo??? V takem male nikakor ne želima vzgajat. 
LP! P.
|
Natisni
