 |
Moje zmedene misli,...
24.1.2007 18:48:17
|
|
|
|
Anonimen
|
Razmišljala sem ali bi bila kot anonimna ali ne. Pa sem se odločila, da bom rajši kar anonimna, ker ne želim da me določene osebe, na tem forumu prepoznajo, saj ne želim dodatnih vprašanj zakaj tako razmišljam.
Zadeva je pa takšna. Z možem sva skupaj že kar nekaj časa. Imava se super, ljubiva se, urejava si stanovanje. Jaz poleg dela še študiram. Jaz službe nimam še za nedoločen čas, mož jo sicer ima, ampak je bolk tako tako ta njegova služba. Ravno zaradi moje službe si enostavno še ne upam v ta podvig. Hkrati pa dvomim ali sem pripravljena na ta korak v življenju. Po drugi strani, pa je želja po otroku vsak dan večja, močnejša, zato me moževa reakcija pred parimi dnevi niti ni tako zelo šokirala, ko je rekel, da želi da do konca leta začneva delat na otroku. Priznam da obožujem otroke. in vse kar je povezano z njimi. Ko gledam stvari, ki bi jih rada nekoč kupila svojemu otroku, kar cvilim od navdušenja zraven. Še ko kupujem zase nisem tako navdušena kot takrat ko kaj kupujem za kakšnega malčka. Sploh če kupujem za našega 11 mesečnika. Za moževega nečaka, ki je najin sonček. Svakinja nama je že podarila zibko, nekaj stvari, češ kdaj bova pa midva imela otroka. Očitno si vsi okoli naju želijo najinega otročka. In enostavno preveč pritiskajo na naju. Pa mi tašča pomoli nečaka v roke, dej vprašaj teto, kdaj boš dobil sestrično ali pa bratranca. Sej ne rečem, da mi ne godi, da si želijo da jima dava vnuka, po drugi strani pa ne želim pritiska,... ker ga bova imela ko ga bova midva hotela imeti. Pa potem od moje mami namigovanja, da z nama nekaj ni uredu, ker kljub temu da nimava kontracepcije še nisem zanosila,...lalalala aaaaaa. Sploh ne vem kako naj ljudem okoli sebe dopovem, da naj naju nehajo nadlegovati kdaj bova imela otroka. Edino svoji babici se res lahko zahvalim, ker naju s temi vprašanji ne nadleguje. Vedno pravi, da ko bo pravi čas bova vedela in takrat se lotila tega življenjskega podviga. Podviga, ki nama bo najino življenje postavilo na glavo. Prav tako sem/ sva deležna s strani prijateljev vprašanj kdaj bova imela otroka. A sem samo jaz tako čudna, ali je res tako težko razumet in dopovedat ljudem da se to njih ne tiče? Vem, pa da bojo vsi res veseli ko bova midva sporočila veselo novico, kar me potolaži, da imam dobre prijatelje ob sebi, ki mi/nama želijo da se nama uresniči želja po otroku.Vem, da za vas tole nima nobenega smisla,... samo mogla sem nekako svoje misli izlit iz svoje glave. Če ima katera kakšen pameten nasvet,...lepo prosim,....
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
čimprej pridružiš!lp
pa se malo nasmejimo pa imam mir
da začneva delati na
. 
Sam jaz se vedno majn sekiram. Vsaj vem, da bodo ful veseli, ko bom res noseča, tudi to je neka tolažba.
