Vijolica77
|
Drage moje mamice in vse bodoče!
Z zalo sva od petka končno doma in se cartamo z atijem, ki je komaj čakal, da prideva! Sedaj sem si utrgala nekaj časa, da se vam javim!
Rojstvo otroka je gotovo nekaj najlepšega kar se mora zgoditi človeku! Kljub silno napornemu in urgentnemu porodu si ne morem več zamisliti, da ne bi imela otroka! (očitno mi je porod vzpodbudil mojo čustveno stran)
sedaj pa moja porodna zgodba. V petek 24.2. sem imela ponovno CTG in pregled v porodnišnici, dva dni po roku. Najprej so mi opravili ultrazvok, na katerm je G ugotovil, da mi odteka oz. mi je večji del plodovnice odtekel. Sama moram povedati, da tega nisem zaznala, le zjutraj je bil vložek rahlo vlažen. G mi je takoj rekel, da bom za sprejem v porodno. Mene bi skoraj kap. Jaz namreč nisem popolnoma nič čutila, nobenih popadkov, bolečin, nič. Pa še s kolegico sem bila ob 12 zmenjna na pijači. Potem so me takoj priključili na CTG in ugotovili rahle popadke in so se odločili, da je čas da grem v porodno. Ko sem poklicala mojega in mu rekla kaj se dogaja je bil nekaj sekund tiho, potem pa je le rekel da pride. Okrog 12 ure so me sprejeli v porodno in me priklopili na CTG za eno uro. Z Zalo je takrat bilo še vse vredu, jaz sem imela rahle popadke. Potem nekaj po eni uri so se odločili, da je potrebno porod sprožit, predrli so mi mehur in iztekel je še preostanek plodovnice, pri kateri pa so ugotovili, da je zela in rjava. Sedaj so se začeli moji popadki, ki sem jih lepo predihaval, tudi boleli niso, pa tudi pogosti niso bili. Čez eno uro, ker se nisem, kljub gelu odpirala, so mi dali umetne popadke. Uf, kako so me ti boleli, grozno, vedno bolj močni so postajali, vedno huje je bilo. Do pol petih sem se odprla za en centimeter, nato je prišla babica mi povedala kako naj diham in v 45 minutah sem se odprla za dodatne tri. Veselje, kmalu bo, kar mi je potrdila tudi babica. Potem pa ob pol šetih se v moji sobi znajdejo dva zdravnika, nekaj babic, me pregledajo, ugotovijo, da se mojemu otročku godi zelo slabo in bo potreben CR. Meni niso sicer nič rekli, da je CR urgenten, to sem izvedela potem, ampak čez 15 minut je bila Zala že na tem svetu. Revici, ki je že imela umazano plodovnico, so totalno upadli utripi in popkovino je imela okrog vrata. Poleg vsega pa še ni lezla dol.
Porod sicer ni bil takšen kot sem si ga predstavlja, ampak punčka je po zahvali G, ki se je takoj odločil za CR ostala živa. In to je tisto kar je zame najbolj pomembno. Sedaj nama je popolnoma steklo tudi dojenje, se dojiva od četrtega dne, brez dodatkov.
Upam na lepšo porodno izkušnjo kdaj drugič. Sedaj pa mi preostane le še to, da jo grem pocartat, ker sem se tako razpisala, da me mala že pogreša.
Lp Urša
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
Zdaj pa le dosti cartanja in papanja.
