NRMM
|
Ker ne najdem podforuma ozr.foruma porodnih zgodb, jo limam kar tukaj. Če katera ve kje je to, bi prosila, da jo premakne tja. HVALA vnaprej!!
No pa mi je ratalo, babika aja, dedec pred tv, mir zase ;-)!
Začelo se je že 23.12. in sicer v dopoldanskih urah. Zopet hude bolečine v križu, otrdevanje trebuha na vsakih 10 minut konstantno 2,5 ure. Moža prosim, da me odpelje še na kosilo k mojim, tam opozorim, da me zvija, da me ne bodo čudno gledali in kosilo steče s popadki, najedla fino ;-) (prazn žakl ne stoji pokonc pravijo). Odpeljeva se nazaj domu, no vmes še na pošto, kjer me še vedno zvija, zato počakam v avtu. Mož uredi stvari, me pripelje domov, se vležem in zaspim za 3 ure, naenkrat zopet brez popadkov, kot da odrežeš sem bila ko nova in oba z možem imela ''dolg nos'', ker sva že mislila, da bo akcija. Ok pa tudi prav, bomo pa še čakali in tako mine dan, večer. Ker sva bila zvečer že oba na trnih, se po vsem še skregava in moževa trma naredi svoje in oddide spat v dnevno sobo (po eni strani mi je pasalo, cela postla bila moja ;-)).
Ob 2 uri zjutraj začutim nekaj toplega, kot strela iz jasnega vstanem, pogledam na pižamo-mokra, odhitim na wc, kjer ugotovim, da je začela odtekati plodovnica. A ha zdaj pa gre zares. Zbudim mojo trmo, se stuširam, oblečeva in odpeljeva v porodnišnico. Na urgentnem vhodu me nasmejano čaka sprejem, z besedo, ''vas pa že čakamo dva dni'', torej ista skupina, kot pred dvemi dnevi. Pregledajo me, plodovnica še kar izteka. Povabijo me v porodno sobo No.4, mož ostane z mano J. Ob 3.00 se vležem na postlo in čakamo, čakamo, čakamo na popadke seveda, katerih ni in ni L. Ob 7.00 pride v službo nova skupina ljudi in čisto slučajno me prevzame babica katero pozna moja mami J, neki plus več. Ob 7.05 mi nastavijo umetne popadke in potem se začne po pol urah. Na začetku popadki na 5-7 minut v eni uri se odprem za 1 cm, zviša dozo, v naslednji uri se odprem za 1,5 cm-počasi vse skupaj, zopet zviša dozo in popadki se začnejo na 3 minute, v eni uri sem odprta 8 cm (v tem trenutku mi odteče tudi voda-POPLAVE v porodni, babica se čudi od kod toliko plodovnice, če mi je skozi odtekala. Čistilka mora priti očistiti, ker je teklo povsod), maternični vrat se komaj zdaj začne mehčat, ob popadkih ga babica še mehča z rokami, auččččč boli ampak za zdržat. Po eni uri sem povsem odprta, popadki še vedno na 3 minute, ampak naše dete se še ne spušča L, še vedno lepo počiva daleč od mater.vratu. Prične se pritiskanje na zadnjičnjo odprtino in to cele 2,5 ure. Občutek tak, da mi bo zadnje črevo potisnilo ven, ampak tile popadki niso tako strašni, 4x potisnem in imam počitek 3 minute in to ponavljam. Mož mi nosi vodo, pomaga dihat z mano, me bodri, brez njega ne vem, kako bi zdržala. Pijem pri vsakem popadku, kajti dihanje mi izsuši usta, zato pa tudi ''kahla'' nonstop pod mano, da je mehur vedno prazen in da je pot bolj sproščena. Dete se ob vsakem popadku spusti za malo, zato babica prosi moža, da ob naslednjem popadku pomaga pritisniti trebuh, da spravimo dete nižje in uspe mu J, babica pravi, da ob 15.00 gremo rodit, takrat ura 14.45, popadke mi zniža na 2 minute, prva flaša je prazna, naslednja na vrsti. Ker navadni ctg nikakor ne riše ok utripa, pride zdravnik kateri namesti ctg sondo direktno na otroka, tam ctg vredu (šolski so rekli J)ampak ugotovi, da je dete že zmantrano, zato se odloči za odvzem krvi iz glavice in jo po hitrem postopku pregledajo. Kri pokaže, da je dete še ok, čeprav je plodovnica že mekonijska, zato počakamo do dogovorjene ure. Ampak teh 15 minut popadkov (14 popadkov do takrat)traja dalje kot prejšnih 11 ur, GROOOOOZA. Ura minutko do 15.00 pride babica v porodno, spusti zadnji del postle, namesti noge na držala (pismo, krči me tako grabijo v meče da ne vem, kako bom držala gor, tresem se od napora vsa, ampak sem še pri moči). V sobi sta babica in moj mož, ostali čakajo zunaj v pripravljenosti. Babica pokaže možu, kako se naj nasloni na trebuh ob naslednjem popadku, da bomo rodili. Popadek pride, mož se z vso težo nasloni name, babica mi govori kako naj potiskam. Glavica že vidna, mi reče mož, ko se mi popadek konča J. Takoj sledi moje vprašanje, če ima kaj lasekov in pravi da ja J. Ker babica ugotovi, da brez prereza presedka ne bo šlo, prihiti na pomoč še druga babica in ob naslednjem popadku ga prerežeta in takrat naenkat polna soba, dohterjev, sestre….. V tem popadku najprej pogleda glavica, potem ena rama in še druga, babica prime dete po pazduho, jaz še 1x močno potisnem in dete je zunaj (to mi je sproti hitel govorit mož-blaženi občutki J). Nikomur od osebja ni uspelo povedat kaj imava, ampak se mož skoraj zadere….BABO sva dobila, takrat pa solze iz obeh strani, ganjenost pri možu večja kot pri meni. Sestre so ga morale ''ruknit'', ker je hotel prerezati popkovnico. Maruša zajoka J in jo že po hitrem postopku odnesejo stran L. Nič mi ni bilo jasno, ampak babica mi reče, da krvavi iz glavice, zaradi prejšnjega odvzema krvi in še…………pri prerezu presedka ji s skalpelom malo ranijo glavico-prekleti šintarji, ter najhujše kar je, da se je napila plodovnice in, da jo morajo aspirirati (pade mi mrak na oči, ker ne vem, kaj to pomeni za Marušo, vendar me babica potolaži, da bo vse ok J). Porodim postlco in porod je končan, koooooončno. Velikosti postlce se čudijo vsi, teža samo nje pa je bila 1200g.
Ko me malo očistijo pride k meni pedijatrinja, mi pove kakšna je stvar, da so Marušo aspirirali in da zaenkrat kaže z njo vse ok, da ima malo krvavo glavico, tako, da ko jo vidim, naj se ne ustrašim. Pripravi me tudi na to, da bo naša babika 24 ur na intenzivni, kajti dihala je z 69%, kar je premalo, da bi bila z mano.
Potem pride zdravnik, da me zašije. Našiba mi lokalno, v tem času mi pripeljejo babiko pokazat, mi jo dajo v naročje se za par sekund pocartava in jo že odpeljejo. V trenutko, ko mi je dal zdravnik lokalno je začel kar z delom ampak takrat sem imela pri sebi babiko in nisem nič čutila, naslednji vbod pa hudo zaboli. In potem mi reče, gospa jaz sem že kar začel šivat, sem izkoristil materinski čut, ko ste imeli otročeka v rokah…….pa da bi mu glavo vtrgala bedaku. Potem ne dovolim šivanja dokler lokalna ne prime. Zašije me v 2 minutah, torej ni nekaj veliko bilo za zašit, očistijo me in že prinesejo kosilo, katerega so hranili zame (pečena pipikina bederca, mlinci, solata- laaaaakota pa neverjetna). Vsega je konec, 3 ure še ležim v porodni in končno me prestavijo na oddelek. Pri viziti nič veselih novic, naša babika ostaja na intenzivni, mogoče mi jo pripeljejo sredi noči, da se malo pocartava. Čakam in čakam pa nič, spat ne morem, ker me je strah zanjo zeeeeeelo L. Nekak noč mine in ob 6 se odločim, da jo grem obiskat. Naša baba vsa na kablih (sem mislila, da gre že sedaj po mojih stopinjah in bo štromar –zdaj se lahko hecam, ko je vse ok J). Sestra mi zaupa, da je z malo vse ok in da že pol noči diha z 97%, tako, da jo kmalu dobim k sebi J, ampak do takrat še traja en čas in ura je 15.00, ko jo pripeljejo J, torej mine 24 ur. V tem času jo hranijo z dodatki na flaško in seveda jo navadijo na to. Jaz brez ''mleka'' niti razloga, da bi se delalo, še ni bilo. Pristavijo mi Maruško na prsa in nič, ne potegne L, pravijo da bo in tako zgubiva en dan dojenja in še en dan, ker nikakor, da jo pripravimo na dojenje. Shujša v 2 dneh že za skoraj celih 10%, kar lahko, nosijo ji dodatke, katere pije brez problema. Baba lačna, jaz brez mleka L. Po 4 dneh truda, pride naval mleka in z Marušo se ujameva, začnem dojiti in v eni noči pridobi 50g, kar je super J in sva po 5 dneh kooončno za domu. Da zlatenico niti ne omenjam, ker je bila 48 ur pod lučko itd itd.
Zdaj smo doma, sploh ni hudo, mala samo papa in aja, prej popoldne je bedela 1 uro z taakimi velikimi očkami, zdaj pa zopet spi J.
Podobna je čisto atiju, nič nima mojega in zaradi tega ati hodi ko pav po svetu in se je ne more nagledat J.
Za zaključek, da neham dolgovezit, kar sem seveda že, lahko rečem, da je bilo hudo, ampak, ko zagledaš dete je v trenutku vse pozabljeno J. Kar pa se šivov tiče pa bolijo ko svinja, spiram si jih z kamilcami, jem lekadole, da je boljše.
No pa sem se razpisala na doooolgo in široko, tudi za svojo dušo, da si tole zgodbo shranim in, ko Maruška zraste skupaj prebereva J.
Lep večer še dalje in se kaj tipkamo še na tej strani!
L.p.
Irena
|
Natisni
Čestitke še enkrat za Maruško! 
, potem pa se umiri. Poskušaj zadevo po vsakem spiranju čim bolj posušiti in meni Lekadol ni nič pomagal, po Naklofenu (ki ga dajejo tudi dojenčkom za zbijaz vročino, tako da ni panike) pa so bolečine čudežno popustile...skratka po 10 dneh so pri meni bolečine minele.
