Anonimen
|
Pravkar jo printala za v dnevnik To sem jaz pa jo se z vami delim...Vem,da sem sama,ko sem bila v pricakovanju prav rada brale te zgodbe 
Nedelja 01/04/07
Dopoldan sva z atijem sla zopet na pregled v porodnisnico toda kljub najinim zeljam, da bi nama povedali , da bos kmalu prikukal na svet ni bilo od tega nic. Vse po starem, nic znakov za tvoj prihod. In sva lepo odkorakala domov. Mariborska dedek in babica sta pripravila kosilo za vse. Mami si je privoscila kot, da bi podzavestno cutila,da bo ze od naslednjega dne malo drugacna hrana na jedilniku. Cevapcici, pecen krompir,solata in izjemna porcija pora predvsem to slednje je ati zelo konkretno obcutil ponoci, ko je mami 4 ure dihala vanj. Po glavi mi je hodila pesem < In osmi dan je Bog ustvaril rock... > ocitno asociacija, ker je bil to tvoj ze osmi dan zamude. Da ne omenjam kolikokrat sem rekla atiju to pa je danes najina zadnja vecerja oz kosilo, pa se jih je kar nekaj zvrstilo do tvojega prihoda. Proti veceru sva z atijem sla se na obisk k teti Niki in stricu Zvonetu in tam si me se prav veselo brcal v trebuscku. Domov sva prisla okoli devetih. Malo sva gledala tv, se cartala, stusirala.... Med enajsto in polnocjo je mamica dvakrat sibnila na wc na veliko potrebo prav tako pa sta v tej uri dvakrat malo mocneje zabolelo v spodnjem delu trebuscka. To mi je dalo misliti, da mogoce pa le bo naslednji dan kaj.
Okoli polnoci sva z atijem sla v posteljo. Takoj, ko sva se vlegla me je zopet zabolelo in cez nekaj minut spet. Hop zdaj pa se je zacelo zares sem si mislila. Sla sva v dnevno, jaz sem se vlegla na kavc, pridno dihala in si na listek pisala cas popadkov.Vmes sem sla se po scipalec in si porezala nohte na rokah, na atijevo sreco kot se je kaneje izkazalo  Ati pa se je moral malo psihicno pripraviti in je igral igrico na racunalniku. Vsake toliko je pogledal nazaj medtem, ko sem predihovala popadke in spraseval, ce hudo boli ter me prisel pobozat. Okoli enih je vprasal, ce bi ze sla proti porodnisnici pa sem mu rekla, da bova se malo pocakala in se se sla stusirat. Vroca voda mi je zelo ugajala ceprav so vmes bili tudi ze malo bolj boleci popadki, da sem se kar naslonila na steno in z zaprtimi ocmi predihovala. Ko sem prisla iz kopalnice sem rekla atiju, da zdaj pa je cas, da startamo. Poklical je gospo Nado s katero smo bili zmenjeni, da ko se porod zacne ji javiva, ona pa poklice v porodnisnico svoje kolege, da bodo pazili na naju. Ob 2.05 sem se se javila na famozni ringaraja forum, da odhajamo v Rim nato pa sva zastartala. Stricu Sebastianu sem poslala sms naj zjutraj pove slatinski babici in dedku, da smo mi odromali v porodnisnico. Tudi mariborska babica je slisala, da sva z atijem sla in je klicala atija ter nama zazelela vso sreco. Parkirala sva zunaj bolnisnicnega rajona in zasibala mimo vratarjev do porodnisnice. Pozvonila in pocakala nekaj trenutkov, ko nama je prisel odpret babicar. Glede na vse pohvale, ki sem jih slisala in prebrala o njemu sem bila kar vesela, da je tudi on v sluzbi. Na hitro sem se preoblekla, z babicarjem sva do konca uredila papirje, se dobro, da sva ze nekaj dni prej z atijem sla odpret porodni karton v porodnisnico, ker si nisem predstavljala, da bi morala v tistem trenutku odgovarjat na vsa vprasanj ter podpisat "svega i svasta". Babica me je pregledala, povedala, da sem odprta 4-5 cm in, da sem se za prvic izkazala, da sem bila pridna . Sla sem se na wc kjer se mi je odluscil cep. Nato pa naju je pod svoje okrilje sprejela babica Damjana. Takoj, ko sem se vlegla na mizo sem iz babicine pisarne,ki jo je imela zraven porodne sobe zaslisala Lovsinovo pesem Kdo je praslovane plavati ucil ter se spomnila na pesem,ki mi je hodila prejsnji dan po glavi ,katero tudi poje Lovsin pod okriljem skupine Sokoli. Po tretji uri so bili popadki ze na tri minute in jaz sem ravno predihovala popadek,ko pride babica Damjana in vprasa, ce bi imela kaj proti bolecinam. Ati takoj rece, da zaenkrat se nic ne bi. Ufffff mali moj kar predstavljaj si mamico, ko je popadek popustil in sem lahko govorila, atiju sem na hitro zabrusila, da naj on nic ne govori, da se ne potrebujeva nic proti bolecinam, ker njega nic ne boli in naj takoj,ko babica spet pride rece, da zelim nekaj. Ampak kaj, ko je inekcija pomagala priblizno pol ure potem pa je bilo vse po starem oz se huje,ob vsakem popadku sem imela obcutek kot, da mi bo raztrgalo spodnji del trebuha. Okrog 4ih sem bila odprta 6-7 cm in mi ni slo v glavo zakaj gre zdaj tako pocasi, ce pa sem ze prisla 4-5cm odprta . Vprasala sem babico kako dolgo bo se priblizno trajalo pa je rekla, da kaksni dve uri ze. To mi ni slo v glavo in seveda sem imela pameten komentar, kako pa ona ve, da bo se tako dolgo trajalo. Samo nasmejala se je in rekla, da bova spet pregledali cez kaksno uro. In od takrat sem verjetno vsaki dve minuti vprasala atija koliko je ura. Dvakrat mi je babica se prisla spraznit mehur, ce mi ne bi, bi po vsej verjetnosti porod trajal dlje casa. Ne smem pozabiti, kako je ati skrbel zame od zacetka do konca. Vlazil mi je ustnice, me drzal za roko ter mi dajal napotke glede dihanja.Potem,ko so bili popadki vedno hujsi in sem lezala na desnem boku, vodo pa sva imela na levi strani, ga nisem mogla spustiti ceprav me je zeja grabila in sem imela cisto suhe ustnice.Z desno roko sem drzala atijevo desno, z levo pa sem se drzala za posteljo. Sploh si ne predstavljam, da atija ne bi bilo zraven, ker mi je dal moc in tolazbo,ko je bil ob meni, da sem vse skupaj lazje prestala. Ko me je babica zopet prisla pogledat je povedala, da se ze vidijo tvoji laski, to je bilo okoli petih. Mislila sem, da bo tako kot v filmih, ko tam recejo vidimo laske v naslednjem prizoru ze cartajo.Pa mi spet ni in ni slo v glavo zakaj tako dolgo traja.Po navodilih babice sem morala ob teh popadkih zadnjo uro dihati kot, da bi se zelela potapljati. Ko pride popadek zajeti sapo ter mocno pritiskati. Ko smo pa ze res bili cisto pri koncu so moji popadki popustili ti pa si se zaustavil. Atija so odrinili proc in naenkrat sta bila ob meni se ena babica in babicar. Ta babica se mi je vrgla na zgornji del trebuha, babicar pa je pritiskal na desni strani trebuha.3-4 krat smo poskusili na suho,brez mojih popadkov, samo pritiskala sem jaz in ostali po mojem trebuhu.Tebi je padel srcni utrip,zato je ze prisel zdravnik in je bilo ze vse v pripravljenosti za carski rez. Nikoli ne bom pozabila, ko mi je babica Damjana rekla, da se ti slabo godi in da naj poskusim se enkrat, zadnjic.Pogledala sem atija,pomislila nate struca mala, da bi ja vse bilo v redu s tabo in z zadnjimi mocmi pritisnila. Ne vem od kod mi je ta moc se prisla,pritistnila sem,prav tako babica in babicar in uspelo je.
Na plan si prikukal ob 6.36 in nama z atijem popolnoma spremenil zivljenje. Zdel si se mi najlepsi dojencek na svetu in bila sem zelo srecna,da se koncno cartamo skupaj.Moje prve besede so bile Poglej kako je lep. Prvih 10min sem bila se cisto adijo potem pa sem nazaj dobila vso energijo.Ko so te cistili, sem babico trikrat opozorila, da bo ati prerezal popkovino, samo priblizala se ji je pa sem ze rekla, naj nic ne dela z njo.Zdaj ves zakaj atiju manjka pol glave na slikci na kateri ti jo reze,ker toliko razsodnosti pa se nisem imela,ko sem vaju slikala z porodne mize, da bi malo zoom uporabila.Ker se mi ni hotela poroditi posteljica in sem dobila dve inekciji za to, mi te niso hoteli dati k meni ampak so te dali atiju,da te je cartal.Nisem se vaju mogla nagledati,to je bil prizor poln neznosti in ljubezni do vaju. Skrbelo me je,da ne bos zelel zizati,ker mi te tako dolgo niso dali,da bi te polozila k prsim ampak vsa bojazen je bila zaman.Pravi mali zizamen si bil.Pozabila sem ti se poevdati to,da si bil divji do konca  , tako doma med popadki kot v porodnisnici si ti veselo brcal...Nisi bil eden izmed dojenckov,ki se pred porodom umirijo....
V porodni sobi smo se bili nekje do desete ure nato pa so naju preselili na oddelek. Ati je sel domov in veselo nazdravil nate z dedkom,sosedi in kolegi. Ob pol stirih popoldan pa so nama poleg atija prisli na obisk se slatinski dedek in babica,mariborski dedek in babica,stric Seba, stric Robi in teta Tadeja.Ne bom pozabila kako je slatinski deda zacel jokati od srece,ko je vstopil v sobo in te zagledal,zacelo se je cestitanje in cartanje.
V porodnisnici sva bila do cetrtka, ko sva lahko sla domov saj sva bila pridna se lepo poredila in tudi zlatenice nisi imel oz karkoli kar bi nama podaljsalo bivanje.Se sreca,ker to je bil le ta tretji dan,znan kot jokavi dan in ce mi zdravnica ne bi ze zjutraj na viziti rekla,da greva domov bi verjetno ze tocila krokodilje solze cel dan.
Evo vam se za dodatek,frisni sliki takoj po porodu in se ena zdaj,ko sem ze velik
|
Natisni
potrudil na dan prihoda domov iz porodnisnice....stanoanje komplet po tleh obrisano,posesano,posteljnina preoblecena...na vhodnih vratih plakat z dobrodosla doma mami in Tai pa nakranclani okraski okoli....na vhodu v najino stanovanje-mansardo pa se en tak napis 
od srece in polna custev 
! In nostalgično 
.
prav srčkano
