Platonska ljubezen ali kdaj resnica?
Platonska ljubezen: "stvar v roki, roka v stvari, nikoli pa stvar v stvari" PLATONSKA LJUBEZEN
Spraševalec postavi kandidatu vprašanje:
"Kaj je to platonska ljubezen?"
"To je nekaj takega, kot je smučarski tečaj na suhem." Sprašujem se ali bo ta moja "platonska" ljubezen kdaj postala resnica. Zjutraj, ko se zbudim, pomislim nate. Čez dan, ko slišim kakšno pesem na radiu, pomislim nate. Zvečer, predno zaspim, pomislim nate. Včasih z malo skupaj objameva najinega medvedka, se stisneva druga k drugi in malo pocrkljava. Jaz pa te pogrešam. Pogrešam najine pogovore, tvoje tople objeme, zapeljivo nagajive iskreče poglede, da o poljubih sploh ne govorim oz.pišem... Nekaj v meni se premakne in postane mi toplo, ko slišim tvoj glas, ko vidim tvoj stas, ko preberem tvoje sporočilce. Lepo mi je, ko sem s teboj. Želim si vzeti čas le zate, le za naju, za nas. Čas beži... Dnevi vse prepočasi minevajo do najinega naslednjega srečanja...a hkrati mi dnevi zelo bežijo, takoj se iz jutra naredi večer, in spet pride temna noč, pa zopet se po večkrat mučnih in negotovih sanjah prebudim v svetlo jutro. Znova in znova.... Vsako jutro mi da upanje....Upanje v prihodnost. Upanje v nekaj lepega. Upanje v razumevanje, ljubezen.... Moja čustva, občutki se ne spreminjajo - rada te imam dragi prijatelj! Ne samo, da te imam rada - ljubim te..... Ne bom rekla, da te bom ljubila večno, ljubila te bom le tisti del večnosti, ki mu pravimo življenje. Včasih se zbojim, da je to le eno samo hrepenenje, le ena sama utvara, le ena sama želja, želja po tebi...Želja po nedosegljivem.
Spet v naslednjem koraku razmišljam, da vendarle je to tisto kar iščem in da mogoče vendarle nisi nedostopen, nedosegljiv. Razmišljam, da si ti tisti manjkajoči košček v mojem mozaiku, ki ga poiskušam sestaviti. Ne iščem kroga, ki nima izhoda (v katerem se vedno znova in znova vrtim, skoraj utapljam kot v vodnjaku brez dna), iščem kvadrat z izhodom, pa čeprav je le ta prepreden z zidovi, ki jih je potrebno preplezati. Prepreke. Nič ni enostavno. Tudi pot do tvojega srca ni enostavna, ni lahka. Ker enostavno ne vem kaj ti občutiš, kaj čutiš, kaj si vendarle želiš??? A vendar želim vedeti..... Jaz vem, da si ne želim, da si ti žalosten in nesrečen. Ne želim biti predmet ali razlog tvoje nesreče. Želim biti tvoja "sreča". Samo povej mi, kje sva se ustavila, kje je meja, kje in v čem je prihodnost??? V pravem, trdnem, zaupnem prijateljstvu??? Ali mogoče v tistem, ki se mu pravi "kaj več"??? V morebitni skupni prihodnosti... Verjamem, da znam šokirati, a morala sem "napasti" tipkovnico in se ti iz srca izpovedati..... Topel objem in poljub.... ;-) tja k tebi.
*******************************************To je moja neposlana izpoved, ki jo moram deliti z vami.................
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(mal se hecam), le pogumno.
pa tudi če bi bila tvoja škratka, verjemi da bi ju z veseljem objela. Tebi pa vso srečo naprej! Drži se!
