alenkica
|
no, da vam še jaz kdaj malo potožim. Ne vem, če sem vam kdaj povedala, da živi sestra pri nas. moja dva draga, mama tata in jaz živimo zgoraj. Moj brat in sestra s fantom in sinom pa spodaj. (imamo precej veliko hišo) Ko se je pripravljela na porod, me je prosila, če bi ji lahko oprala oblekice, ki smo jih nosili še mi kot majhni. Ona je bila precej nevešča v gospodinjstvu, zato sem ji jaz oprala pribl. 5 strojev cunjic. Vse sem nato 2tedna pred rokom še zlikala in zložila. PA veste kaj me je zelo bolelo, da otrok, razen par spodnjih majčk ni oblekel niti cunjice. Pa imamo zelo lepe kompletke, pletene, doma narejene. Zame so bili ti kompletki zlata vredni, ko se je letos rodil moj sin. Pa veste, še danes se spomnim na to, pa mi je hudo, ker sem toliko delala za prazen nič. Pa še vedno je tako - še vedno ji moram prat - si noče kupit svojega pralnega, ker bo šla živet na svoje. Pa mi je hudo, ker mi teh uslug ne vrača, jaz pa se ji nočem zamerit. PA še to, oblekice od njega, ki so stare 30 let in čisto grde je pa otrok lahko nosil. Namreč zdi se mi, da ji on ne pusti nosit naših stvari. PA zaradi njega, nas ne ceni več tako kot nas je na začetku. In to me boli, zelo boli, ker sva se precej odtujile, prej pa sva bili najboljši prijateljici. Pa še nekaj opažam zadnje čase - fant jo pokliče še ko gre po poti,naj pride hitro dol v njihovo stanovanje, on pa potem sploh ne pride več gor, samo za veliko noč je prišel za par minutk gor in nič več. Da ne govorim o tem, da jo stalno kliče če je doma, da ji ne pusti več delat,kjer je delala do sedaj, skratka groza. Otrok ima 2,5leti in se mi zelo smili. Ne zasluži si takega očeta.
|