nanka
|
IZVIRNO SPOROČILO: ninikamami UmpaLumpa, hvala za vzpodbudne besede. No, seveda bova še šla na kontrolno merjenje, čeprav po oblekicah opažam, da raste, tudi po čeveljčkih in tako. Je pa res, da sva oba z možem majhna - 166dm on in 163 jaz.....tako da..... Ma, pišem bolj zaradi tega, da bi me malo potolažile. Včasih se mi moj mali kar zasmili, ko ga gledam med drugimi otročki, tako majhen in drobčkan..... tudmi midva imava podobno višino kot vidva in tudi sina, ki je med manjšimi. Danes je star 14 let, eden izmed najmanjših v razredu, ima pa zdaj 155 cm in 40 kg. Ko je bil star 7 let sva bila napotena na endokrinološko kliniko, zaradi nizke rasti. Tam so po vseh testih ugotovili da fant raste, samo je ubral svojo krivuljo rasti, ki niti pod razno ne ustreza nobeni njihovi. Rastnega hormona ni dobil, ker raste, hodiva pa na kontrole vsako leto, kjer spremljajo njegovo rast. Skratka, je čisto pravi pubertetnik, malo manjši pa zato nič zapostavljen ( v šoli ni imela večjih težav z zbadanjem, res pride dan ko je bil malo žalosten, ampak to je čisto normalno, ni pa doživljal kakšnih fizičnih ali pa besednih zbadanj na račun svoje višine). Sva ga pa že od malega pripravljala na to, da prav velik ne bo, da bodo sošolci v določenem obdojbu večji od njega tudi za dve glavi ( kar se je uresničilo), si je pa znal v šoli izboriti s svojo pojavo svoje mesto in je zelo priljubljen. ( že od vsega začetka je predsednik razreda), trenira nogomet ( pravi da ga punce rade vidijo). Torej pojdi z sinom na pregled, da ugotovijo če mu rastni hormon deluje, potem pa ga z vgojo pripravi na to da ne bo preveč razočaran če bo njmanjši ( moj je bil v razredu skoraj 5 let najmanjši, tudi od deklic). Imava pa tretjo hči, ki bo avgusta dopolnila 5 let in je velika 102 cm in ima 13 kg. Samo za punčke ni nič nenavadnega če je manjša.
< Sporočilo je popravil nanka -- 4.6.2010 16:30:34 >
|