TIA22
|
Že skoraj 3 leta ne živim več doma pri starših,ampak podnjamniško z sinkom. Nas je 5 otrok, imam 2 brata in 2 sestri. Mlajši brat je bil skozi kot moj "sin", čeprav sem samo 5 let starejša! Skozi sem skrbela zanj, mu vse nudila, ker starši pač niso mogli. Imam ga zelo rada in mi res pomeni veliko. Bila sva narazdružljiva, dokler nisem jaz dobila mojega sinkota in takrat se pač nisem mogla posvečati toliko več njemu, ampak najin odnos se ni spremenil. Včeraj je šel brat z prijateljem v MB, ker je bil nek ples na mostu, kasneje pa zabava v parku...Ob 16h me kliče od tega bratovega prijatelja sestra, da ne najdejo mojega brata, da ga že 3 ure iščejo . So se ga napili, pa je kar zginil....Mi je kar srce zastalo, ker to se še nikoli ni zgodilo, da bi kar sam nekam zašel..se vsedem v avto in se peljem v MB (35km)! Preiščem vsak grm, železniško postajo, vse mogoče wc-je...cel city...kličem še starejšega brata, ker je bil na faksu, naj mi pomaga poiskat....nato pridejo še od tega brata, ki smo ga iskali, 4 prijatelji. Vse smo preiskali...vse...Smo šli na policijo, v bolnico...kot da je izpuhtel...Klicali, pa ni imel dosegljive številke-kar se pri njem zdi nemogoče......Jaz jokala, kot dež...dobila sem 2 orng krvava žula-od starih ponošenih čevljev-nebi rekla da bi bili novi no....malega nikjer...no, saj sploh ni mali, niti tak mlad no-22 let ima....Nikjer ga ni bilo......Ob 19h nismo več vedeli kje bi ga našli...vsedla sem na tla in jokala kot dež....nisem mogla več...nisem mogla...samo želela sem si, da ga najdemo, pa da je vse ok z njim...potem pa sem se že videla, da mu bom tako zaušnico pripopala, da bo sanjal, kaj sem preživljala zaradi njega...presneti mulc Vsi smo bili na kupu, ko sem jaz rekla da jaz ne morem več...druga kot da čakamo nam ne preostane...ali kje mrtev leži, ali pa se je vsedel na vlak-ker v Mb sta šla z vlakom, pa je na vlaku pijan zaspal, pa bogve kam se je peljal... Pa smo šli proti domu...druge rešitve več ni bilo...živcev več nisem imela, niti domov se nisem mogla peljati, ker sem kar jokala....Nakar me kliče ati...in pravi, je naš bratec , pravkar stopil iz vlaka...#$%&/)&/&$#$I() Gospodič, je izgubil nov telefon, denarnico z vsemi dokumenti in zaspal na vlaku, ter se peljal 11 postaj dlje.... Ne znam opisati, kaka jeza me je popadla, da bi ga ... zakucnila hudiča...Sploh nočem iti domov, tak sem jezna, da še danes cel dan samo jokam ...Me je mami prej klicala, pa me prosila naj pridem domov, pa sem ji povedala, da če pridem domov, se bomo skregali 100%, da tega pa nočem, da bom prišla v ponedeljek, ko se malo pomirim... Ljudej smo tak naravnani da najprej na najslabše pomislimo... Morala sem povedati nekomu, ker našim se zdi smešno, da sem se jaz tak zasekirala..samo oni ga niso iskali...oni so bili doma-starši, ker sta pazila mojega sinka, medtem ko sem jaz iskala brata, oni niso vsakega grma pretaknili, vse preiskali...jaz pa sem in vem kaj sem doživljala....
|