ronja
|
V videvanju z bivšimi ne vidim nič slabega, če do njih ne čutiš več nič drugega kot prijateljstvo. Če pa je tole: Zdaj tak je, kar pač je. A vseeno je ostala simpatija do bivšega in radovednost kaj bi bilo, če bi bilo.... se mi zdi pa videvanje precej igranje z ognjem... meni se zdi boljše, da bi začela delat na tem, da ne bi bilo več "zdaj je, kar pač je" ampak da bi lahko rekla: "hvalabogu, da sem izbrala zdajšnjega". To pa lahko narediš samo z njim... Sicer pa: meni se bivši niso nikoli zdeli nekaj nedosegljivega (mogoče zato, ker sta me še kar dolgo čakala, če si premislim, ne vem...) Zdaj ju sploh ne gledam kot "fanta", me pa še vedno zanima, če sta ok in mi je fajn dobit sms, da je ne diplomiral, drugi doktoriral, dobil otroka itd... Pač ljudi, ki si jih imel nekoč rad, imaš še vedno rad in bi rad, da jim ej dobro - ne s tabo, ker si tega ne želiš, ampak z drugimi. anonimna, mogoče ti je bilo z bivšim, s katerim sta si bila tako zelo podobna, enostavno dolgčas, zato si se zatreskala v tega, drugačnega, ki je bil izziv in nov veter. Mogoče bi bilo najboljše, da se pogovoriš z bivšim, saj sicer ne boš nikoli vedela in se boš ves čas spraševala. Če pa se le da, se pogovori tudi s partnerjem - ne o bivšem, seveda - ampak dejansko ni treba, da je nekdo zagrenjen - to ni značajska lastnost, to je produkt situacije in karakterja skupaj. Situacijo lahko pomagaš spremenit.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|