Bejba
|
Naj začnem takole – bolj kot vse na svetu imam rada svoja dva sončka . Pomenita mi vse, razveseljujeta me, mi osmisljujeta življenje….. Pa vendar ne more biti vse rožnato, a ne? Namreč ne vem več kaj naj delam s svojim ta mlajšim miškolinom . Stari smo 10 mesecev, meni pa se totalno meša. Naš otrok ni z ničemer zadovoljen. Dobesedno, ampak res DOBESEDNO »pizdi« in se pritožuje od kar se zbudi, pa do naslednjega spanja, potem je kakšne pol ure mir, nato se zgodba ponovi do naslednjega spanja. In tako začaran krog . Ni mu všeč, ko se previjava, ko se igrava, če se sam igra, če puza, ko jeva, ko gre spat,…..karkoli delava oz dela, zraven protestira. Če ga ignoriram, to protestiranje postaja čedalji glasnejši jok, do kričanja. Ne pomaga, če ga nosim, se z njim igram, ga držim, da hodi, ga zabavam, ga pustim samega, ga dam v hojco……nič od nič. Totalno naveličan je vsega. To traja sedaj od kakšnega 8.meseca. Tudi prej je bil zelo zahteven otrok (vendar se je znal lepo tudi sam zaigrati), ampak od kar je malo bolj mobilen in samostojen (plazenje in dvigovanje na noge) je vse toliko hujše. Ko sva dopoldne doma, je to eno samo dretje in teženje. Od vsega sem tako zelo utrujena . Če komu kaj potožim, mi vsi pavijo, saj ni tako hudo no. Itak, ko jih ni zraven. Ko pridejo in grejo. Zdaj se naokoli preganja v hojci in se zraven dere. Nisem več pametna. Saj sva veliko zunaj, a tudi v vozičku mu ne paše, razen če mu rata da zaspi v njem. Sem mislila, da je naporno obdobje že mimo, a tole kar se sedaj dogaja je res noro. Dobesedno ne morem niti v miru na stranišče, da ne poslušam dretja in kreganja. Malo tolažbe prosim . LP; B
_____________________________
Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna. Takrat izbereš, da bo tvoje srce za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa. (Elizabeth Stone)
|