enkratna
|
drejčy, v tvoji zgodbi sem našla del svoje zgodbe: zlata punčka/odličnjakinja v OŠ, v srednji tudi pridna, lepe ocene - ekonomistka, na faks pa nisem šla češ "ne rabim tega". Dve leti po končani srednji šoli sem se celo izredno vpisala na faks, naredila dva izpita, pri predavanju tretjega predmeta pa zapustila učilnico sredi predavanja (matematika), da pa tega res ne potrebujem. In sem se "znorela" v mojem hobiju, hodila v službo, tam pridno delala in tako počasi dobivala odgovornejše naloge in s tem izkušnje.
Želja po študiju je prišla šele pred dobrimi tremi leti, ko sem se zavedla, da sem - kljub svojim delovnim izkušnjam - na slabšem na trgu dela: bodisi nisem (dovolj) konkurenčna za tista delovna mesta, ki si jih jaz želim bodisi dobim manjšo plačo za isto delovno mesto/naloge kot sodelavc (z ustrezno izobrazbo, manj ali nič izkušnjami). Ko sem v časopisu prvič zagledala razpis za delovno mesto, ki sem si ga od nekdaj srčno želela, se nalašč nisem prijavila (ravno dobre pol leta sem bila v tujini, nisem verjela da bi prišla v izbor zaradi pomanjkljive izobrazbe, potrebne za vodstveno mesto). Takrat sem si rekla, da si nikoli več ne bom dovolila takšnih občutkov. In (končno) je prišla želja po študiju - tokrat res prava želja, ker ni razlog bil v tem, da bi se dejansko počutila manjvredno (daleč od tega), temveč sem si res želela izboljšati svoje možnosti. Pa tudi skozi leta sem ugotovila, da se rada učim - vendar ne na "piflarski način" (veliko branja in branja, ter učenja na pamet), temveč na bolj praktičen način.
Klasični študij mi ni dišal - sem se pa zelo našla v študiju na daljavo (zdaj sem zadnje leto pri DOBA Fakulteti). Imela sem noro službo, vsak dan naredila 220 km vožnje, vendar mi je uspelo in sem zdaj v zadnjem letniku. Študij mi je všeč, ker je primeren za mojo "lenobno rit" v tem smislu, da imamo vsak teden naloge, s katerimi osvajamo teorijo in jo prelivamo v prakso, držati se moramo rokov, tempo je res pravi. Kar me fascinira pri tem študiju (sem na Poslovanju) je to, kako lahko vse naučeno uporabim v službi, doma, da o dvigu splošne razgledanosti ne govorim.  Odrekanje? Učenje ponoči? Nekaj tega je, vendar je vredno - pa tudi naučiš se bolj organizirati svoj čas in s tem bolj kvalitetno ga preživljati, kar je kar dober stranski učinek (vsaj zame).
Spoznala sem številne sošolke, ki imajo družine (dva in več otrok), odgovorne službe, ipd - in vsem uspeva. Odstopili so le redki tisti, ki jim tak način študija ni ustrezal (ni osebnih stikov, vse poteka preko forumskih razprav, pri timskem delu se je potrebno usklajevati...).
Pa tudi cena študija je zelo sprejemljiva, prav tako imamo možnost plačevati na 8 obrokov.
Prišla sem celo tako daleč, da razmišljam o strokovnem magisteriju na isti fakulteti. Sicer še ne naslednje leto (ker bomo ravno zibali), ampak kmalu pa...
To, kar zdaj občutiš, je dobro - le delaj na tem še naprej. Če te še kaj zanima, pa kar vprašaj! Srečno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in mi vsak reče da bom s tem težko našla službo.In zato sem tudi letos tako dolgo mečkala, da sem zamudila roke,pa tudi finančna sredstva so sfalila.Sem računala da mi zavod plača, pa so rekli da ni problema da pa potem ne morem več prejemati nadomestila.Da velja ALI-ALI.Ali nadomestilo,ki ga prejemam še do marca ali plačani študij.Bi pa imela sedaj zlati čas narediti prvi letnik 
pa sem že prepozna.In bo spet šlo eno leto v nič.Predvidevam da študij na daljavo upošteva tudi roke, do kdaj se lahko vpišeš ? 
.HVALA! 
