Anonimen
|
Mleko in intoleranca za laktozo (LI)Laktoza je mlečni sladkor, laktaza pa encim, s pomočjo katerega se prebavi. Laktaza se pojavi v prebavilih človeškega plodu pozno v nosečnosti. Največ je ima otrok drugi ali tretji dan po rojstvu. Njena raven ostane visoka v detinstvu, ko je mleko glavna sestavina prehrane. Zelo upade po odstavitvi dojenčka od prsi pri vseh sesalcih, razen pri ljudeh, kjer ostane dejavna vse življenje ali njena dejavnost pomembno oslabi šele v odrasli dobi.
Če ljudem prebava živil, ki vsebujejo laktozo, dela težave, pravimo, da so postali intolerantni zanjo. Takšno neprenašanje zlasti mleka in mlečnih izdelkov, ki je genetično pogojeno, imenujemo primarna intoleranca za laktozo (LI). Utrpi jo 70 odstotkov ljudi na svetu, Evropejcev pa le od 10 do 15 odstotkov.
 Zahvalimo se prednikom
Antropološka teorija razloži, kako so nekateri odrasli ljudje postali edini sesalci, ki lahko prebavijo mleko in mlečne izdelke. Nekoč človek v odrasli dobi ni mogel prebaviti laktoze. To mu tudi ni bilo treba, saj kot poljedelec ali lovec ni pil mleka. Pred okoli deset tisoč leti pa je začel gojiti prežvekovalce, ki dajejo mleko. Ob skromni žetvi zaradi suše, bolezni in škodljivih žuželk ter pičlem ulovu je segel, denimo, po kravjem mleku in omilil stradanje. Preživeli so le redki, ki so bili zaradi genetične posebnosti sposobnejši prebaviti mleko, in nadaljevali vrsto. Zaradi naravnega izbora je postala po štiristo generacijah posebnost prebavljati mleko vse življenje pogosta človeška lastnost. Le potomci ras, ki so šle v davnini skozi pekel pomanjkanja hrane, imajo dovolj encima za prebavo laktoze praviloma tudi v odrasli dobi. Drugim ta encim prej ali slej splahni na desetino začetne vrednosti in postane prebava laktoze precej omejena. Od 90 do 100 odstotkov Indijancev, Azijcev in Afričanov ne prenese mleka, ker njihovi predniki niso pasli čred prežvekovalcev, ki dajejo mleko. V Aziji so, denimo, udomačili najprej svinjo, ki jo človek težko doji.
Kako se kaže LI
Laktoza povzroči številne težave v prebavilih. V tankem črevesu nase pritegne vodo, zato človeka sili na bruhanje, mu kruli po trebuhu in ga požene na blato. Bakterijska presnova laktoze v debelem črevesu sprosti čezmerne pline. Med njimi je tudi vodik, ki s kisikom iz zraka tvori pokalni plin. Bolnik torej utrpi prebavne motnje, napenja ga, pestijo ga krči in trebušna bolečina ter izpušča pline. Blato postane vodeno in pri odvajanju brbota. V najtežjih primerih uhaja samo, ker ga črevesni refleks ne more več zadržati v črevesu.
Razlika od alergije
LI ni alergija na mleko, kot pomislijo mnogi prizadeti. Alergijo na kravje mleko namreč največkrat povzročijo mlečne beljakovine. Res pa je, da se obe težavi kažeta podobno. Večina otrok, ki so alergični na kravje mleko, dobi drisko, ki je najpogostejši simptom. Pestijo jih krčne bolečine, mučijo vetrovi in blato je sluzavo. Ti simptomi so značilni tudi za LI. Razlika je v bruhanju. To je drugi najpogostejši simptom pri alergiji na kravje mleko, posebno še prvo uro po zaužitju, za LI pa bruhanje ni značilno.
Prehranske posledice
Odrasli, ki premorejo dovolj encima za presnovo mlečnega sladkorja, so v ugodnem položaju. Mleko in mlečni izdelki namreč vsebujejo pomembna hranila, denimo fosfor, magnezij, vitamin B2, vitamina A in D ter beljakovine. Tudi večino kalcija dobimo pri nas iz živil, ki vsebujejo laktozo. Odpovedati se mleku in mlečnim izdelkom, bi pomenilo zvečine odločiti se za šibke kosti in se prepustiti osteoporozi. Raziskave so, denimo, pokazale, da ženske, ki imajo LI, pogosteje zbolijo za osteoporozo kot tiste, ki LI nimajo. Opustijo namreč mleko, s tem pa tudi kalcij, ker ga ne nadomestijo iz drugih virov.
Kaj storiti
Če ljudje ugotovijo, da jim mlečni izdelki povzročijo težave, se jim ponavadi v celoti odrečejo. Popolna odpoved je nujna pri alergiji na kravje mleko, pri intoleranci za laktozo pa je potrebna le za dvajsetino do desetino prizadetih. Večina še zmore prebaviti nekoliko laktoze, a ne ve, koliko. Če ima prizadeti LI, se stopnja prenašanja laktoze ugotovi zelo enostavno. Treba je preveriti, katera živila vsebujejo laktozo. To so lahko mleko, kava s smetano, sladoled, sir, maslo, omake, kruh, pecivo, kosmiči, solatni prelivi, slaščice, šerbet, zamrznjeni mlečni izdelki, pudingi, instant krompirčki in juhe, nekatero zamrznjeno sadje in zelenjava. Prav tako naj se preveri vsebnost laktoze v zdravilih, tudi homeopatskih, kjer je pogosta pomožna sestavina. Nato naj se za tri tedne opustijo vsa laktozna živila in zdravila. V naslednjem koraku jih postopoma spet uvedemo. Na primer, popijemo četrt skodelice mleka za zajtrk. Če se simptomi LI ne pojavijo, popijemo naslednje jutro pol skodelice mleka. Po malem vsako naslednje jutro zvečamo odmerek. Ko se simptomi spet pojavijo, vemo, da je odmerek mleka za zajtrk predhodnega dne največji, ki ga še prenesemo. Že naslednji dan naj postane stalna sestavina našega jutranjega obroka, obenem pa po enakem postopku ugotovimo največji odmerek mleka še za kosilo in večerjo. Intoleranca za laktozo se seveda da ugotoviti tudi bolj prefinjeno s testi, ki jih odredi zdravnik.
Prizadeti se lahko izogne težavam zaradi LI z uživanjem več manjših obrokov namesto manj večjih. Če si zaželi hrane z vsebovano laktozo, naj istočasno užije tudi kaj drugega, tako bo razredčil laktozo in olajšal njeno presnovo. Tudi jogurt, fermentiran mlečni izdelek, lahko olajša LI, če se vzame skupaj z drugimi mlečnimi izdelki, ker najbrž vsebuje tudi encim laktazo, ki se je rabila med fermentacijo. V naši širši domovini Evropi in drugod v razvitem svetu pa so na voljo tudi mleko z malo laktoze in laktazni dodatki.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.Datum: oktober 2004
|
Natisni
