aleksandra silvija
|
Kopirano iz foruma MedOverMed/Dojenje-prispevek ga. Karmen Mlinar-svetovalke za dojenje/LLL Slovenije:
Nekaterim materam se mleko nikoli ne izceja, to pa še ne pomeni, da ga nimajo dovolj. Če vam kdo predlaga, da si v prvih dneh po porodu s prsno črpalko izčrpate mleko, da se prepričate, kolikšno količino proizvedete, lahko nasvet mirno preslišite, saj izčrpano mleko ni zanesljiv pokazatelj – otrok ga vedno posesa več kot si ga načrpate. Količina izčrpanega mleka je zelo odvisna od več faktorjev: kvalitete črpalke, pravilne uporabe, časa od zadnjega podoja, stresa, ki ga preživlja novopečena mamica,… Poleg tega nobena prsna črpalka ne more tako dobro izprazniti prsi kot to lahko naredi otrok ob pravilni pristavitvi. Mati nikoli ne more načrpati toliko mleka, kolikor ga lahko dobi otrok s sesanjem.
Prav tako je nesmiselno določati čas, koliko naj bi bil otrok pri prsih. Najprej moramo razlikovati pojma "biti pri prsih" in "dojiti se". Otrok se bo dobro in pravilno dojil, če bo pravilno pristavljen in bo aktivno sesal. Poleg tega mnenje, da otrok dobi 90% mleka iz prve dojke v prvih 5 - 10 minutah ne velja za vse. Otroci so zelo različni in različno sesajo, poleg tega je izcejanje mleka pri materah različno. Nekateri se najedo že v 5 - 10 minutah pri eni dojki, drugi pa za to potrebujejo tudi celo uro in se morajo podojiti na obeh dojkah. Prilagodite se otroku in ga dojite, kadar in kolikor dolgo on želi.
Zelo pogosto je tudi napačno prepričanje mamic, da ko prsi niso več nabrekle ali polne, da jim je mleka zmanjkalo. V času od drugega tedna pa nekje do tretjega meseca otrokove starosti se vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem (med tvorbo mleka in otrokovo zahtevo po dojenju). Mamica in otrok se navadita drug na drugega in dojenje postane utečena rutina. Takrat mamice opazijo, da so njihove prsi postale mehkejše, izcejanje mleka ni več tako intenzivno in najprej pomislijo na to, da je mleka pričelo zmanjkovati. Nekatere mamice žal ravno iz tega razloga posežejo po dodatku nadomestnega mleka in prenehajo z dojenjem v prepričanju, da nimajo več mleka. Ko se enkrat prsi prilagodijo ponudbi in povpraševanju, se zmehčajo in postanejo "polne" le še takrat, če npr. vaš otrok prespi svojo uro za hranjenje ali preskoči kakšen obrok. Prsi namreč niso rezervoar za mleko (zato velike prsi nimajo več mleka kot manjše) ampak se mleko v njih tvori neprenehoma, tudi medtem, ko otrok sesa.
Za tvorbo mleka sta potrebna hormona prolaktin in oksitocin. Ob pričetku dojenja se izloča najprej tako imenovano prednje mleko, mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih in mlečnih grozdih. Ko se začne izločati hormon oksitocin, pride do tako imenovanega izcejalnega refleksa, ki povzroči, da se mleko iztiska direktno iz mlečnih celic ali alveol. V njih pa se mleko tvori tudi sproti – direktno iz krvi! Ali povedano preprosteje: dojke niso rezervoarji za mleko, kjer naj bi se mleko moralo nateči. Mleko, ki ga čutimo v dojkah je prednje mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih. Ko pride do izcejalnega refleksa se začne izločati zadnje mleko, ki se tvori sproti. Prav zato nikakor niso smiselni nasveti, kot: "med podoji mora biti najmanj tri ure časa, da se mleko v dojkah lahko nabere".
Znanstvene raziskave (Peter Hartmann, Australia, 1990) med doječimi ženami so dokazale, da je hitrost polnjenja mlečnih celic odvisna od stopnje izpraznjenosti dojke. Ta pojav se strokovno imenuje "autocrine" ali "lokalni nadzor". Če se mlečna celica (alveola) ne izprazni popolnoma, se novonastalo mleko premeša s preostalim mlekom v celici. Ko je mlečni vod poln, se sprožijo zaviralne snovi (encimi, maščobne kisline in drugi elementi), ki izločevalnim celicam pošljejo signal, ki upočasni tvorjenje mleka. Bolj kot je dojka izpraznjena, hitreje se bo napolnila.
Pri materah, kjer je laktacija že dobro vzpostavljena se povprečno tvori 11 do 58 ml mleka na eno uro, na eno dojko. Izpraznjene dojke tvorijo mleko hitreje kakor polnejše. Če je mleko iz dojk spraznjeno redno in neprekinjeno, je tvorba mleka polna.
Hartmannove raziskave so pokazale, da je mlečna zaloga močno odvisna od dojenčkovih potreb. Dojenčki tako zelo redko porabijo prav vse mleko, ki je na voljo pri materi. Povprečno dojenčki v enem dnevu izpraznijo le 74% razpoložljivega mleka. Otrokovo sesanje tako enostavno sproti uravnava tvorbo mleka v krajših časovnih intervalih (24 ur).
Ta pojav imenujemo " koncept 80:20". 80% predstavlja običajno otrokovo porabo v vsakem dnevu. 20% mleka je ostanek mleka, tistega, ki ostane v materinih dojkah. Če otrok izprazni več kot 80%, se zaloga mleka POVEČA, da se razmerje vzdržuje. Če je izpraznjeno manj kot 80% mleka se proizvodnja ZMANJŠA. Ta koncept je zelo poenostavljena razlaga zelo kompleksnega procesa, bistveno je to, da se zaloga mleka ne zmanjka nenadoma (po domače "čez noč"), ampak je ta proces zelo počasen in postopen.
Raziskave so tudi dokazale, da ima količina in vrsta prehrane ter količina vnesene tekočine na proces proizvodnje mleka zelo malo vpliva. Če mati doji pravilno in pogosto, mati proizvaja dovolj mleka. Če ni faktorja dovolj pogostega izpraznjena mleka, tudi hrana in pijača ne moreta pomagati.
Zaključek:
Prilagodite se svojemu dojenčku in ga opazujte. Če imate resnično občutek, da nimate dovolj mleka, otroka pristavljajte pravilno in pogosto. Za povečanje zaloge mleka lahko uporabljate tudi različne tehnike iztiskanja mleka (ročno ali s črpalko). Najboljši recept za povečanje zaloge mleka je pogostejše in pravilnejše dojenje. Če otrok slabo ali premalo sesa, mleko v dojkah ostaja, mlečna zaloga se manjša, otrok je lahko lačen. Zapomnite si: ZAKON PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA!
Kako pa mati najbolj enostavno ve, da otrok dobiva dovolj mleka?
- štejemo polulane plenice (najmanj 5)
- štejemo pokakane plenice (v prvih tednih najmanj 2, po 6. tednu lahko tudi na nekaj dni, toda takrat mora biti blato obilno)
- otrok pridobiva na teži v prvih treh mesecih NAJMANJ 450 g na mesec. Torej najmanj 110g-115g na teden. Pridobljeno težo računamo od NAJNIŽJE teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca najmanj 80g in od šestega meseca dalje najmanj 50g na teden.
- dojenček se pogosto in pravilno doji
- ima zdrav videz, ima napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice
- dojenček je živahen in dejaven
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
doji recimo 1 uro in to kar intenzivno. Mi se namreč zadnje dni v budnem stanju samo dojimo. Mleka sem imela ful, pa še zdaj imam občutek da ga imam, samo kaj ko so potem dojke popolnoma izžete. Če jo ne priklopim joka, ko pa vleče je pa OK. Meni bi bilo veliko bolje, da bi jedla na dve uri, tako da jaz vsaj vidim ali je mleko ali ne. Saj ko začne jesti, ko sta dojki polni vidiš, da komaj požira in hlasta in da izsteka mleko, ko pa ima bradavico v ustih pol ure in vleče, pa ne vem ali sploh kaj dobi ali ne. 
Dojimo se na cca uro in pol (čez dan, ponoči na 3 ure), ampak stvar je v tem da fant res je samo kakih 7-10 minut potem se pa samo crklja. Točno se vidi (in sliši) kdaj požira kdaj pa samo malo cuza. Ampak jaz sem se pač temu podredila... sem že enkrat napisala da je hiša v razsulu, da na vrtu gojim samo še plevel, da mi bodo šle v franže vse lončnice, da bi nam od prahu umrle še zlate ribice če bi jih imeli, da smo pa dobili zato srebrne ribice v kopalnici LOL... in tako naprej. Ampak se ne sekiram... obiskov pa itak ne maram kaj preveč... 
