Anonimen
|
Tudi jaz sem bila "mlada mamica samohranilka" en kratek čas... "Kratek čas" pa zato, ker nikomur tudi na kraj pameti ni padlo, da bi me obravnaval kot manjvredno, ker imam otroka z moškim od prej. Kolikor je meni znano, so moški to prej vzeli tako, da so me imeli za resnejšo od večine mojih vrstnic, katerim po glavi hodijo samo diskoteke, obleke, make-up in podobno. No, ja, to, da so se motili, je že druga zgodba... Ne, resno... nobenega problema nisem imela. Vsakemu moškemu je bilo jasno, da sem jaz v kompletu z otrokom in nihče ni niti ust odprl s kakšno bistroumnostjo, da bi pa vzel samo mene, otroka pa ne... so me hitro toliko spoznali, da so ugotovili, kaj bi sledilo takšnemu predlogu... In ko sem nekatere vprašala točno za to mnenje (kaj si mislijo o samohranilkah), sem dobila odgovor, da se jim zdijo to močne in samostojne ženske, ki so v življenju že nekaj dale skozi, ki so veliko bolj realne od ostalih, ki se veliko lažje spoprijemajo s problemi, so veliko bolj iznajdljive in prilagodljive, ki vedo, kaj so prioritete v življenju in podobno. Edina stvar, pred katero imajo moški pomisleke, so problemi z bivšim, torej z otrokovim očetom. Ponavadi je novim partnerjem veliko do ženske in ne vedo, kako bi odreagirali, če bi jo bilo potrebno braniti pred bivšim, nočejo pa si nakopati kakšnega resnega sranja. Ampak tudi tukaj hitro ugotovijo, da jim je do ženske toliko, da bodo preživeli tudi to, saj nič ne traja večno. Konec koncev pa smo vse samohranilke z novimi partnerji dokaz, da vemo, kaj delamo - naša "ta druga veza" je ponavadi super. Vsaj moja je, če odštejem to, da moj dragi naravnost obožuje moje ne-gospodinjenje in dlake od mojega psa po stanovanju... Tukaj pa itak nikoli ne bova prišla na isto valovno dolžino - nasprotja se privlačijo!
|