mate0ja
|
IZVIRNO SPOROČILO: Sacherca
Hkrati pa ti svetujem še nekaj. Spremeni naložbeno politiko. KD Balkan zamenjaj s kakšnim manj tveganim in manj ozko usmerjenim skladom. Če je možnost pa razprši celo v dva sklada.
Katere bi pa ti svetovala?
Če plačuješ usrezno visoko premijo, da se ta lahko razporedi med dva skada, ti svetujem, da del mogoče pustiš v KD Balkan in del daš v npr. KD Novi trgi (bolj tvegan, ker je vezan na t.i. hitrorastoče trge) ali KD Prvi izbor (manj tvegan, ker ima v portfelju druge sklade). Princip je tak, da kot prvo ni dobro imeti vse v enem skladu, ampak je najbolj oprimalna razpršitev med različne sklade ki imajo različno naložbeno politiko, ker so nekateri bolj varni drugi bolj tvegani (če tole prevedem: pri določenih so verjetnosti za velike padce večje kot pri drugih), kot drugo pa če imaš samo en sklad ni fajn če imaš tako ozko usmerjenega (donosi KD Balkana so odvisni samo od gobanja Balkanskih borznih trgov in so popolnoma odvisna od dogajanja na njih) obstajajo pa tudi skladi, ki imajo naložbe razpršene po celem svetu in jih gobanje samo na določenih trgih ne prizadane toliko.
Sicer pa je naložbeno zavarovanje samo del osebnih financ oziroma premoženjske piramide. Bom probala na kratko opisat kakšna je logika.
Finance je potrebno načrtovat, da se ni potrebno zatekat k jemanju kreditov. Vsak mesec ko dobimo plačo je to potrebno smiselno in predvsem preudarno razdeliti na tekočo in bodočo porabo (varčevanje). Zakaj? Ker ne vemo ali bo šolanje naših otrok čez 10, 15, 20 let še brezplačno, ker bi jim konec koncev radi zagotovili tudi kakšno "doto", ker vemo, da bomo delali skoraj do konca življenja pa še takrat ko se bomo lahko upokojili s državno pokojnino ne bo mogoče dostojno živeti, ker si je treba zagotoviti tudi streho nad glavo, ker je vsake toliko časa potrebno zamenjati avto, da ne govorimo o letnih stroških za registracijo in servise, ker je še tisoč in ena stvar, ker živimo v materialističnem svetu in brez denarja ne gre. Torej je treba razmišljati tudi o tem, da se nam lahko zgodi, da ostanemo brez službe pa vendar smo tudi takrat ko nimamo prihodkov potrošniki in za potrošnjo potrebujemo sredstva. Lahko si sama orišeš še 1001 situacijo za katero potrebuješ večje vsote denarja, ki jih ne moreš iz tekočih prihodkov generirat.
In če tekoči prihodki niso dovollj visoki, da bi z nimi pokrivali tudi večje investicije in stroške imamo samo dve možnosti. Prva je da jemljemo kredite in poleg ostalih stroškov plačujemo še obresti banki, lahko pa načrtujemo stvari v prihodnosti in zanje varčujemo. Efekt prvega in drugega je zelo različen. Če jemlješ kredite so obresti tvoj dodaten strošek, če varčujemo pa prejemamo obresti, donose in s tem še povečujemo premoženje. Torej je razlika med prvo in drugo opcijo očitna. Zato se ni smiselno zatekati k kreditom za avto, počitnice, novo opremo stanovanja in še mnogo stvari, ki se jih da prestavit v prihodnost, ampak načrtovati in varčevati.
Varčevanje pa tudi ni ravno enostavno. Kot prvo je potrebno zastaviti jasne CILJE, da sploh lahko začnemo risati pot do uresničitve le teh. Torej mora vsak pri sebi vedeti koliko približno bodo stali otroci, koliko bo primankljaj pri pokojnini kakšen avto si lahko privoščimo glede na prihodke in kdaj bomo nujno potrebovali novega .... Ko so cilji določeni se moramo vprašat če so realni. Torej če jih je mogoče doseči predvsem v smislu, da si nekdo z 500€ mesečnih prihodkov težko v 5 letih privarčuje za marcedeza). In ko so coljo realni se izbere usrezne produkte.
Idealno je, da imamo v najbolj varnih in hkrati razmeroma likvidnih naložbah (bančni produkti, obvezniški skladi...) 3-6 mesečnih plač, ki jih imamo na rezervi, če se slučajno zgodi, da izgubimo službo in s tem ohranjamo standard v času ko iščemo novo. Ta denar lahko namenjamo tudi večjim tekočim stroškom (registracije vozil, sevisi...) vendar je treba imeti vedno v podzavesti, da je treba ob morebitnem dvigu sredstev le te nadomestiti.
Potem so tu osebna zavarovanja. Sploh, če je nekdo odvisen od naših prihodkov mu je potrebno zagotoviti usrezen življenski standard tudi ob morebitni naši smrti. Za to so nezgodna zavarovanja in naložbena življenska zavarovanja in s slednjimi še celo ubijemo dve muhi naenkrat, ker hkrati varčujemo in v primeru doživetja privarčevana sredstva dobimo izplačana. Ta potem lahko namenimo otrokom ali za dodatek k pokojnini. Vendar je treba določiti usrezno zavarovalno vsoto in usrezno premijo. Ni bistvo v tem, da imamo zavarovanje pač sklenjeno ampak je bistvenega pomena, da je zavarovanje usrezno, zato najnižje premije niso najbolj optimalne.
In šele potem pridejo na vrsto vzajemni skladi, mogoče delnice, ETF-ji. So precej tvegani in tudi tukaj je treba smiselno izbrati, ni vsak produkt primeren za vsakega. V teh se naj bi varčevalno dolgoročno, predvsem zaradi tveganja padcev tečajev, vendar so skladi primerni tudi za varčevanja za dobo 3-5 let.
Sm veliko napisala ampak to še zdaleč ni vse. Tudi na tem področju je vsak človek specifičen. Imamo različne cilje, potrebe in premoženjsko stanje. Šolski sistem na žalost to področje zanemarja, zato se moramo znajti sami. Ali preberemo kup knjig, ki nam pomagajo osvojiti osnovno znanje in logiko varčevanja ali pa se obrnemo na finančnega svetovalca (vendar teh slovenska zakonodaja uradno ne pozna) seveda pa obstajajo, nekateri zelo dobri, drugi pa žal samo zastopniki posamezne zavarovalnice, katerih interes je provizija in ne zadovoljstvo stranke. Zato pa se dogajajo situacije, da je potrebno zavarovanja kapitalizirat, prekinjat, nižat zavarovalne vsote.
_____________________________
Če bi rad bil srečen, BODI!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
v dobrem! 
