Gina
|
Joj, boga Petra! Še z enim je težko, kaj šele z dvema.:zmeden2:
Jaz ti predlagam, da si res omisliš kakšno pomoč. Tvoj naj bo čim dlje doma, potem bi bilo fino, če ti vsaj mama ali tašča prideta pomagat. Tudi čez dan je ok, če že ponoči ne moreta. Tvoj bo moral tudi ko bo v službi včasih ponoči malo pomagati, nič drugega ti ne preostane. Sicer je pa takole, preoblačit otroke nehaš po kakšnem mesecu, ker se ponoči več ne pokakajo, tako da je pol manj dela.
Nekateri otroci začnejo ponoči spati, po mojih izkušnjah ne prej, kot takrat, ko dopolnijo dobre 4 kile teže. Ti so najbolj zgodnji. Ni pa nujno, da bosta vseeno spala.
Jaz sem še nekaj prakticirala pri zadnjem, ker sem se na smrt bala, da ne bi spal ponoči...in sicer sem ga pustila čez dan več budnega. Če je zaspal, je zaspal, če je bil buden, sem ga pa kar malo zamotila in se z njim ukvarjala. To sem delala pri obeh fantih in opba sta spala ponoči, pri deklici nisem tega počela, ker sem bila tako utrujena od nespanja ponoči, da sem jo pustila ful dolgo spat podnevi in smo se vrteli v začaranem krogu.
Ko spita podnevi, imej svetlo in hrupno, tudi če se zbudita. Ponoči imej zelo temno in tišino. Tudi tako se navadijo ločit dan od noči.
Ko nafutraš enega, bi jaz še drugega, tudi če ni lačen. Se bosta po moje počasi uskladila, da ne boš kar naprej samo futrala. Pa od začetka je normalno, da sta ves čas priklopljena, pa da nimata še ritma. Počakaj mesec ali dva. Pa vztrajaj pri tem sistemu, boš videla, da bo počasi boljše, pa da se boste navadili na nek ritem.
Veliko energije ti želim, pa prespanih noči. Držim pesti, da bo čim prej.:miska::)
|
Natisni
