Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: saline IZVIRNO SPOROČILO: TiaSara Bolj bedasto se mi zdi to, kako se nekaterim zdi vse butasto in tako radi sodijo druge. Točno tako. Se strinjam. LJudi v modernih časih vse po vrsti moti. Totalna nestrpnost veje povsod in to za najmanjše malenkosti. Mene prav nič ne moti, če kdo kliče otroka kaj vem že kako. Sem vprašala enkrat moje otroke v šoli, če jih moti, da jih kličem s pomanjševalnicami včasih (ker ste se tolk zgražale nad tem enkrat). So me gledali, kot da sem iz hruške padla pa rekli, kako si to mislim, da to pa ja nikogar ne moti,d a to je znak, da jih imam rada - pa še prav imajo - odrasle motijo take reči, bog ve zakaj, ampak motijo jih zgleda. Ne moti me, če reče kdo naša bejba (sama tudi tako rečem, pa valjda da ni samo moja, je tudi sama svoje, pa od babice, brata...), pa gotovo sem kdaj rekla tudi, da smo rodili, ali da so rodili ker s tem ne misliš konkretno osebo, ki je rodila, ampak da "so rodili pri tisti in tisti hiši" ali pri tisti in tisti družini, da so dobili dojenčka - to je pogovorni jezik, "lublanščina - ku čis pu dumač uprašaš, a ste že rudil"? Pa dokler me ne motijo ostali dialekti res ne vem zakaj bi me materni pogovorni jezik, ali pa zakaj bi koga motil moj materni jezik, ker tako smo govorili pri nas doma že davno tega - pa da ne boste mislile kolikokrat sem morala mojemu štajercu razložit, da on reče po materino: boma šla, boma kaj vem kaj, ker tako pač govori, jaz pa po materino bojo rudil, ker tako pač govorimo v naših krajih. To je stvar sprejemanja drugačnosti. In obešanje na dobesedne prevode nima smisla. Jaz nikdar ne rečem vstani se, pa idi, ker to ni moj materni jezik. Rekla bom Ustan pa pejt, pa tudi ne razumem, kaj tisti se dela pri vstani niti kaj beseda idi dela v slovenskem jeziku - ampak je materni pogovorni jezik mnogih slovencev. Torej bodimo strpni prosim. Malenkosti nas delajo srečne in malenkosti ti lahko zagrenijo lajf, če se obešaš nanje. Pustimo ljudi govorit, kakor jim paše, četudi jezika ne razumemo.
|