IZVIRNO SPOROČILO: pika001

Pozdravljene,

Jaz sem sedaj 7 tednov od poroda in še nisem dobila.
Dojenje - prava žalost . Ful sem si želela dojiti (pri prvem sem imela pravo mlekarno, tokrat pa mi nikakor ne steče) in črpam, dodajam, cele dneve ne delam drugo kot steriliziram, perem, črpam,... mi gre na živce . Krivim pa CR, predvsem spinalno, ker mi ni prijela in sem sredi operacije začela vse čutiti, nafilali so mi ne vem kaj še vse zraven in nič ni prijelo, na koncu pa sem dobila še narkozo. Tako sem dobila prepoved 24 ur dojenja zaradi preveč zdravil, pa sem zaradi tega izgubila ključne trenutke, ki zelo vplivajo na nadaljni razvoj dojenja, pa tudi prvi stik z otročkom...
Sem pa še vedno optimist, upam da mi bo uspelo spodbuditi (v kratkem) proizvodnjo mleka, da bi odvzela flaško in če bi bil sinek lačen bi pač moral vleči (noče vlečti pri meni in tudi ga ne silim dokler nimam dovolj mleka, da odvzamem flaško). Sem pa vesela da mi vseeno vleče ponoči, verjetno je drugače, ker napol spi in tudi dojke se mi ponoči ful napolnijo. Ko bi se mi vsaj podnevi tudi tako.
Mi je pa babica malo volje vlila, ker je rekla, da je po CR itak težje in da nekaterim traja 2-3 mesece, da jim uspe popolnoma vzpostaviti dojenje. No, upam da mi bo, želela bi da ne bi bila vsak dan sama do 16.30 ure, ker bi mi bilo dosti lažje. Če bi lahko črpala na 2 uri bi verjetno šlo lažje, tako pa sem prisiljena se prilagajati ko sinko spi ali pa je dobre volje in to je včasih na 2, 3 ali pa 4 ure...
Oh, koliko sem napisala. Dajte še ostale kaj povedat, kako je steklo dojenje po CR.

Lepe pozdravčke vsem!