tinkatonka
|
Pozdravljene,
Jutri bo moj 3,5 let stari Anej začel hodit v nov vrtec. Zdaj je doma že od 10. avgusta, ko je bil večino časa na počitnicah z babico in dedijem. Vrtec mu nikoli ni bil v največje veselje (začel je hodit v vrtec z 11. meseci). Tud po začetnem uvajanju se je velikokrat zgodilo, da je zjutraj pojokal, oziroma se že doma kregal., da noče v vrtec. V vrtcu ni imel težav. V skupino se je lepo vklopil. Ni "nastopač" ne "pretirano miren" ampak nekje zlata sredina.
No in moje vprašanje "leti" na mamice, katerih otroci so prav tako menjali vrtec. Kako so otroci sprejeli zamenjavo? So bila potrebna daljša uvajanja, kljub temu, da je otrok že navajen na nek "vrtčevski ritem in pravila"? Kakršnakoli izkušnja, ki jo boste delile z mano je dobrodošla, ker se mi zdi, da se preveč sekiran kako bo in nevede mogoče to prenašam tudi na otroka, ki zaenkrat še ne zastopi kaj mislim s tem, da bo hodil v drug vrtec. Naj dodam še to, da sva že večkat v avgustu šla do tega vrtca in si od zunaj ogledala njihovo lepo igrišče, igrala, pa še hiša babice in dedka se vidi od tam :). In ko sem rekla, v kako lep vrtec bo hodil, je rekel, da naj grem kr jaz sem, on bo pa raje doma  in na moje vprašanje, kdo te bo pa čuval, odgovori, da se bo sam, da on je pa ja že velik. 
_____________________________
Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)
|
Natisni
