Polona31
|
Na prejšnjem delovnem mestu, je bilo tako fino delati, večkrat sem imela občutek da smo bili z ožjimi sodelavci kot družina. Tudi šef je bil , tak da ga lahko samo iščeš. Vedno pripravljen pomagati, če nisem kaj znala rešiti, nikoli slabe volje, vedno spoštljiv. Vsi sodelavci v bivši službi so me svarili pred to službo, oz. pred tem vodilnim, da...s tem človekom je nemogoče delati, da naj temeljito premislim, vendar jaz sem razmišljala pozitivnio, vendar...že takoj na začetku doživela šok, ko mi je grozil z kriminalisti, odvetniki in to samo zato ker sem se borila za svoje pravice, ki mi po zakonu pripadajo, vendar...nisem dosegla drugo kot...sedaj sem se toliko sprogramirala, da...čez eno uho not čez drugo ven, vendar ugotovila pa sem, da odkar sem tukaj se sploh ne smejim več.
Je pa mojo določitev, da grem od tukaj še bolj vzpodbudila zunanja sodelavka, ko mi je rekla, pa kako lahko delaš tukaj, kako lahko zbereše zjutraj energijo in greš delat, da takšnega odnosa kot ga ima ta človek do sočloveka še ni doživela in da mi čestita za vsak dan, ki ga preživim tukaj. In tehtnica se je prevesila skoraj do konca. V šolo sem hodila za to da bom delala vredu in bom za to nagrajena, pa tudi če ne z astronomsko plača, vsaj z odnosom oz. zavedanjem da sem dobra delavka!!!
|
Natisni
. 
..zdaj je ok, samo malo me je strah kolektiva, če me bodo spejeli medse.malo veliko jih je
