mamsi
|
Nekej je, otroček okoli 4 meseca in dalje se nauči, da s svojim glasom lahko tudi kaj doseže, prej tega ni vedel, je pač jokal, zato ker je nekaj potreboval. Zato je zelo pomembno, da ločiš, kdaj rabi res nekaj in kdaj "izsiljuje" če lahko temu tako rečem, saj si želi samo mamico. Je pa res, da mamica ni taprava, če ne spi. Zato ti predlagam, da se prepričaš, da je edini najboljši cilj za vse vas, da jo naučite spat. Ko se boš prepričala, odločitev, da nekej ukreneš ne bo težka. Pa ni treba mislit, da je puščanje otroka jokat slabo zanj. Slabo bi bilo, če bi jo pustila sámo jokat, da bi bila mokra in lačna, in se čez dan ne bi nič ukvarjala z njo. Ne, ni ji hudega, prej ko bo dokapirala, da je v hiši nek red, varneje se bo počutila, naspala se bo. Navsezadnje joka ponoči ali ne. Jokala bo še dolgo, če bo vedela, da s tem doseže svoje. Naučila jo boš, da z jokom doseže vse, sama pa ne boš nikoli vedela, ali res kaj potrebuje ali ne. Torej, ker si dobra mamica, želiš ji dobro, naredi, kar je prav. Punce ti iz izkušenj govorijo, in mislim, da nobena ni rekla, da se je pestovanje ponoči obneslo. Bodi trdno odločena, da jo boš naučila spat, da je noč za spanje, čez dan pa naj dobi vso ljubezen in skrb, ki jo potrebuje. Ne jemlji je iz postelje, le mirno prigovarjaj, trepljaj, nič drugega. Če se samo še bolj dere, pejt za 5 min. stran in je ne dviguj. Potem se vrni, jo zopet na kratko potrepljaj, mirno ogovori in pejt ven. Ponavljaj, dokler ne zaspi. Si prijazno odločna, vedno ob njej, ko kaj potrebuje, vendar ne popuščaj izsiljevanju, saj vidiš, da ne pelje nikamor. Tudi naša se je v tem obdobju tako obnašala, ampak mene jok, ko nekaj rabi, takoj prikliče k njej, jok za izsiljevanje pa me jezi, zato ne popuščam. Spimo od 19.30 do 6h. Resnično ti želim ves pogum;).
|