Anuška79
|
Pa no comment no, kaj si boste še izmislili.
Najbolje, da pošlješ otroka zjutraj v šolo v pižami, obleko mu pa daš v vrečki, boš imela še manj problemov in jutranje slabe volje. Ni ga čez komot, ne?
Veš, tudi moj je zjutraj težko pojedel zajtrk in še zdaj zaradi tega vstajam eno uro prej kot sem preden sem imela otroka, vendar mi to ni težko saj je za njegovo dobro. In zajtrk je od vedno in ga tudi bo!
Za nekatere starše bi morali internate uredit že od rojstva otroka dalje!
Pri nekaterih ne gre za komot, ampak za otrokov bioritem.
Sina že od malega skušam navaditi na zajtrk, ampak on potrebuje vsaj eno uro, da se zbrihta, preden lahko je. Ko je bil še v vrtcu nisem komplicirala, ker je vstal nekaj po šesti, v vrtcu je bil malo čez sedem, malico pa so imeli ob osmih. Celo poletje sem se trudila, da bi ga navadila, da zjutraj poje 'takoj' ko vstane in imela najlepši namen, da bova vsako jutro skupaj zajtrkovala pred odhodom v šolo.
Jok brate, odpade. od 1.9. dalje sva se vsako jutro spričkala za pol skodelice čaja in košček kruha (njegova izbira!). No, danes sem ga vpisala na šol. zajtrk - vstane ob šestih, ob sedmih je v šoli in me že teden dni prosi, da bi šel lahko z ostalimi na zajtrk. Poudarjam - želim si, da bi jedel doma, a preposto ne more. Naj ga silim?
Hčerka pa je odvisna od jutranje skodelice kakava -še učk ne odpre dobro in zašepeta: mami, kakav bi. Midve jeva on pa že mesece sedi zraven, klepeta in je kako uro za nama. Letos ima možnost zajtrka v šoli, naslednje leto pa srčno upam, da mu bom že lažje dopovedala, da je dobro zjutraj nekaj pojesti.
|
Natisni
Oba z možem pred službo zajtrkujeva. Eden ob 6-ih, drugi ob 7-ih. 
pa eni vstajajo ob šestih, zajtrk imajo ob osmih v vrtcu in staršem se zdi to kul
