timeja
|
Danes je točno mesec dni, odkar sem izgubila svojo punčko  , a še vedno boli kot tisti dan, ko sem jo rodila, mrtvo.
No priznam, malo mi je že lažje, ker sem izredno veliko zaposlena, zjutraj v službi v vrtcu, kjer gledam punčke in si zamišljam, da bi lahko prav takšna bila moja, popoldne pa sem v šoli, tako, da nimam časa vsako sekundo misliti nanjo, vendar pa ne mine dan, da nebi štela dni, ko bi se morala moja punčka roditi.
Zato vsem mamicam, ki so izgubile, svoje nerojene  ali že rojene , da se probajo čim več zaposliti in če že imate svoje otročke doma, da se z nijmi ukvarjate čim več, da ne čutijo da vam je hudo. Meni se je to namreč zgodilo in zdravnica je ugotovila, da preveč kažem bolečino navzven in tako škodim svojemu tri letnemu sinku.
Skoraj sem že obupala, sedaj pa sem se tako zelo zaposlila, da me ne vidi kako trpim in upam, da mi bo kmalu posijalo  , da se bom lahko veliko ukvarjala s svojim sinkom, da ne bo prikrajšan moje ljubezni , čeprav je tudi sedaj ni.
Zato vsem, ki so to doživele, želim, da čimprej izgine ta bolečina, ki nas ubija, ker tako vemo, da pozabile res ne bomo nikoli, vendar nam bo ščasoma nekoliko lažje.
Morala sem se malo izpovedati. 
LP
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
D.
