|
RE: Ljudje, ki se jim vse zgodi 28.10.2009 10:38:46
|
|
|
|
ronja
|
Moj oče je bil včasih tak: ob njem nismo "smeli" jest jabolka ali korenja, ker ga je motil zvok hrustanja, kaj šele, da bi recimo luščili arašide. Nismo imeli nobene žoge, ker ga je strašansko motil zvok žoge, ko udari ob tla... Skratka mel je teh zvokov malo morje. Zdaj je super, ker precej slabše sliši in ga nič od tega ne moti več . zato je veliko lažje živet zraven njega, vsaj tako, čez vikend . lubiju se zdi, da to, da otrok nima žoge je skor za na socialno prijavit - meni kaj hudega ni bilo, samo na živce mi gre, da sem štorasta pri vseh športih z žogo (praviloma se ji rajši ognem, kar navadno ni glih cilj igre ). Še vedno pa ima moj oče eno malo morje scenarijev, kaj vse se lahko zgodi (narobe, seveda)... Mislim, zato res rabiš domišljijo! S sosedo se non stop reživa vsem tem idejam, ker ima ona takega izbranca - obema pa je skupen poklic - picajzlasta strojnika , očitno tisti faks res neki iz njih naredi, da ratajo taki, ali pa grejo sami taki tja . Ker sem jih pobliže spoznala 3 + posredno tega soseda, pa so vsi glih glede tega . zara, teh ljudi ne smeš preveč resno jemat! Ko sva se enkrat z očetom na veliko pogovarjala o tej njegovi črnogledosti, je bil čisto šokiran, od kod nam vsem ta ideja, da je pesimist! Ja, od kod le! NO, mi je razložil, da on ni pesimist, samo da se pripravi na vse možne (in tudi nemožne - opomba hčerke ) scenarije. Da v resnici je optimist. No, o tem bi se dalo razpravljat, ampak če ga ne jemlješ tako resno, dejansko nekak tako lahko gledaš nanj. Mogoče ti bo pomagal en stavek iz knjige Zadnje predavanje. Avtor pravi, da si optimist lahko samo, če si pripravljen tudi na najslabši scenarij. Nič te ne skrbi, ker imaš že plan b, skratka. Mogoče ti to kaj pomaga... Tak nekak tudi jaz delam (samo da ne morim vedno vsem okoli sebe s tem, kaj vse bo šlo narobe , samo v mislih si naredim načrt, kako bi reagirala, če bi se to slučaaajno zgodilo).
|
|
|