Bejba
|
Pri nas pa je bilo ravno obratno. Ko je imel mali norice in sva pristala v bolnici, kjer sva bila 4 dni, 24 ur na dan skupaj, se je začelo. Od takrat nisem smela doma iz njegovega vidnega polja, ker je bila že histerija. Vse sem mogla jaz naredit, ker ati ni bil dober . Potem pa se je počasi spet vnesel in ati je postal zopet zakon. Dokler spet nismo prejšni teden hudo zboleli in sva bila spet oba sama doma. Ampak ni več take krize kot je bila prej. Mi je pa kar naporno, ko se zapiči vame, ker imam že ogromen trebuh in me res utruja, ko hoče biti non stop pri meni in na meni. Ni pa lepšega ko te objame in se pri tebi crklja, priznam. Je bil pa naš ati tako ljubosumen kot praviš sama. Ampak se obrne. Pri nas je čez teden tudi več z atijem, ker ga gre v vrtec iskat že okoli 14.30, jaz pa pridem domov kasneje, pa je mogoče tudi zato tako . Kaj pa vem. Mene bolj muči to, da se mene naš ati sploh dotakniti ne sme, mali že faše histerijo. Ne sme me objet, ne sme me po trebuščku božat, mali je čist fertik in ga odriva stran. Pa ga vzameva k sebi in se skupaj crkljamo, ampak on vstrajno odriva atijevo roko. To me skrbi, ker ne vem kako bo potem, ko bo tukaj še naš četrti član, ker takrat pa ne bom več mogla biti samo njegova . LP; Bejba
_____________________________
Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna. Takrat izbereš, da bo tvoje srce za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa. (Elizabeth Stone)
|