IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

fajn tema in čas za razmišljanje....

čedalje bolj se mi zdi, da smo preveč obremenjeni s temi darili. vedno MORA biti neko darilo, nekaj MORAMO nesti, če gremo na obisk.. vedno nekdo gleda, če si nazaj prinesel dovolj drago darilo v dovolj veliki vrečki tako, da je vsaj zame, v zadnjem času tole vsesplošno in vednosplošno obdarovanje postalo čisto mimo.

nekoč, se nismo obdarovali tako masovno, edino, če je prišla teta na obisk, 2x letno, sem dobila kakšno čokolado in kakšen dinar....pa kakšno pupo iz italije, ki je pri nas ni bilo je znal stric prinesti....ampak družili smo se pa bistveno več. kava tu, retaš tam in kartanje pozno v noč. in imeli smo se lepo.

zdaj pa je vse to postalo nekakšen MUS in se mi je začelo zelo upirati.

ravno danes pride mali, da "morajo" prinesti nekaj v šolo za Anino zvezdico.....verjetno res ni rekla, da morajo, ampak če hočejo....ampak kateri tretješolec pa želi biti tisti, ki ne bo prinesel nekaj? pa halo....manipulacija na višku. mogoče bodo prinesli tudi taki, ki bodo potem pozneje tak paket tudi dobili....

sama podarjam vsako leto manj....malenkosti pač. pa če povem po pravici, se niti več ne trudim sama kaj izdelati, ker ima to vrednost pri zelo malo ljudeh. vsi imajo polna usta, kako je to oh in sploh....potem pa podarijo naprej

torej obdarujem sina, starše, ki mi skozi vse leto veliko, veliko pomagajo in se jim vsaj malo oddolžim za vse....sinu pač, ker bi bil strašno razočaran, če on ne bi dobil darila....edini v razredu , strašem vračam dobroto in ker določene stvari rabita, pa si jih ne moreta privoščiti....prijateljev se spomnim z res kakšno malenkostjo....naredim pa vsako leto njami božični čili za prijatelje in nam je to bolj pomembno, kot sama darila....

torej: pri meni je to preveliko obdarovanje doseglo prej kontra efekt: ne maram ga več preveč.

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

Grozno, ne?

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

Grozno, ne?

ne.

pri nas to pali.

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

in sama imam vseeno (kljub vsesplošnemu modernemu zgražanju ) rada decemberske praznike......

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

Če mi ne paše, se ga ne grem in doma kvačkam .

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

saj sem vedela, kriva je tašča

Ti pravim, tu pri nas je obdarovanje staro, staro , kot jaz in ti skupaj in še malo povrh.

Da bi zavrnila oskubljeno kuro, kos pečenega kruha, ki mi ga prinese soseda, šal ki mi
ga seštrika mama...no way. Navkljub tem darilom in darilom , k jih dam - še vedno cenim
nematerialne stvari , saj se ne izključujejo, mar ne?
Sicer pa tudi za nekam it in nekaj doživet potrebuješ materialno stvar , drži?
Razen če zmaguješ na raznih igricah ali pa ti tako doživetje kdo podari.

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

Kot že rečeno rada obdarujem in sem obdarovana. In obožujem adventne praznike.
Potrebno je pogledati od kod izvira obdarovanje, od kdaj izhaja ta tradicija - dva klika na gugl in voila.
Marsikaj so mi podarili- nikoli občutka, da mi je nekdo podaril nekaj v tri dni. Zadnjič mi je mamina teta, ki si je
z osemdeset__imi že dolgo na ti, prinesla domačo oskubljeno kuro. Če pomislim, da je vstala v prvem svitu, zavrela vodo,
jo ubila in oskubila in skrbno zavila v časopisni papir, se odpravila in jo dostavila....se mi še zdaj milo stori. Ali jeseni
ko sem dobila po hitri pošti jurčka , ker pri nas ne rastejo. En sam jurček - in toliko ljubezni.
Podarjam marsikaj - če se le da nekaj kar ve, da bo obdarovanca razveselilo in mu prišlo prav. Od majhnih pozornosti ( začimba pobrana
na potepu) do dražjih. Ampak vsi ti moji ljubi se iskreno veselijo, čutim ljubezen. Tudi ta osvražena darila, ko se jih da oziroma prejem, ko se gre
na obisk nesem oziroma dobim. Tradicija pač - rada bi , da se ohrani .
Opažam pa, da je gospodarska kriza močno vplivala na duhovno življenje ljudi. Kar naenkrat je tistim, ki so v času debelih krav
na veliko šopingirali od njujorka do milana od budimpešte do Dunaja - obdarovanje postalo brezveze, odveč, znak slovencizma...
.Kako že gre tista o lisčki in grozdju ?
Kriza gor ali dol - potrudila se bom, da bodo meni ljubi vedno nekaj dobili ( je pa res , da ovohavam štirideset__a in sem krog ljudi okoli sebe
zreducirala na več ali manj meni drage ljudi). Tisti, ki smo že pred recesijo obdarovali in bili obdarjeni z ljubeznijo se nam ni veliko spremenilo.
Kot primer : lani sem deklici, ki se je bala teme podarila bon za nočni sprehod s polnočnim prigrizkom - leto je naokoli in letos si želi spet tak bon..
Tako , da kar verjemem citatu...obdarjeni ste , ker vas vesolje ljubi.
Kako se drugi obdarujejo ( draga darila) me prav en lulček briga. Žal mi je ljudi, ki si ne morejo urediti življenja tako, da se ne bi bali ognja
v strehi, če ne prinesjo darila....wtf?

IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

Kot že rečeno rada obdarujem in sem obdarovana. In obožujem adventne praznike.
Potrebno je pogledati od kod izvira obdarovanje, od kdaj izhaja ta tradicija - dva klika na gugl in voila.
Marsikaj so mi podarili- nikoli občutka, da mi je nekdo podaril nekaj v tri dni. Zadnjič mi je mamina teta, ki si je
z osemdeset_imi že dolgo na ti, prinesla domačo oskubljeno kuro. Če pomislim, da je vstala v prvem svitu, zavrela vodo,
jo ubila in oskubila in skrbno zavila v časopisni papir, se odpravila in jo dostavila....se mi še zdaj milo stori. Ali jeseni
ko sem dobila po hitri pošti jurčka , ker pri nas ne rastejo. En sam jurček - in toliko ljubezni.
Podarjam marsikaj - če se le da nekaj kar ve, da bo obdarovanca razveselilo in mu prišlo prav. Od majhnih pozornosti ( začimba pobrana
na potepu) do dražjih. Ampak vsi ti moji ljubi se iskreno veselijo, čutim ljubezen. Tudi ta osvražena darila, ko se jih da oziroma prejem, ko se gre
na obisk nesem oziroma dobim. Tradicija pač - rada bi , da se ohrani .
Opažam pa, da je gospodarska kriza močno vplivala na duhovno življenje ljudi. Kar naenkrat je tistim, ki so v času debelih krav
na veliko šopingirali od njujorka do milana od budimpešte do Dunaja - obdarovanje postalo brezveze, odveč, znak slovencizma...
.Kako že gre tista o lisčki in grozdju ?
Kriza gor ali dol - potrudila se bom, da bodo meni ljubi vedno nekaj dobili ( je pa res , da ovohavam štirideset_a in sem krog ljudi okoli sebe
zreducirala na več ali manj meni drage ljudi). Tisti, ki smo že pred recesijo obdarovali in bili obdarjeni z ljubeznijo se nam ni veliko spremenilo.
Kot primer : lani sem deklici, ki se je bala teme podarila bon za nočni sprehod s polnočnim prigrizkom - leto je naokoli in letos si želi spet tak bon..
Tako , da kar verjemem citatu...obdarjeni ste , ker vas vesolje ljubi.
Kako se drugi obdarujejo ( draga darila) me prav en lulček briga. Žal mi je ljudi, ki si ne morejo urediti življenja tako, da se ne bi bali ognja
v strehi, če ne prinesjo darila....wtf?