pelin
|
V vrtcu prvi mesec v resnici ni preveč luštno...zato pač v večini primerov poskrbi uvajanje novincev, ki pa pač poteka povsod pribljižno enako...V igralnici je velikokrat kar nekaj novih obrazov, starši, novi otročki , pa nemalokrat še novi strokovni delavci...Ti novinci ponavadi jočejo, kričijo...skratka so bolj kot ne glasni, vzgojiteljice, ki bi ta jok rade preprečile in omilile te reveže čim več crkljajo, se jim posvečajo, jih tolažijo....V teh dneh je "stara garda" otrok na žalost malo zapostavljena na račun bolj zahtevnih jokavčkov...To nekatere ne gane preveč, saj se zamotijo z igračami in med seboj, spet drugi, pa so zaradi prisotnosti dodatnega hrupa, tujih obrazov in malo manj pozornosti zapposlenih, resnično prizadeti. Tako se nemalokrat zgodi, da ko novinci padejo v vrteški red in se solzice posušijo, jokajo ta stari vrtičkarji...Lahko tudi kako drugače vlečejo pozornost nase ( ne upoštevajo pravil in zganjajo neumnoti, se tepejo, ne marajo čez prag vrtca, kar naenkrat nič ne znajo sami....), samo, da jih opazimo, jih malo pocrkljamo in jim pokažemo, da so še vedno enako naši kot prej...Trenutno imam v skupini deklico, ki je tudi že dve leti vrtičkarica...živahna, nadobudna, že nekaj časa brez plenic, samostojna pri jedi... zadovoljna...V zadnjem času smo imeli kar nekaj novincev , ki so nas pošteno okupirali... sedaj ko se je stanje že zelo popravilo in nihče več ne joka, pa je začela jokati in se nekaj jeziti ta deklica...Po ta novem moram z njo na wc (prej je to poštimala že sama), sedeti moram na njenem ležalniku dokler ne zaspi (prej je to sploh ni ganilo), kar naenkrat noče čez prag, če ne pride katera od naju čisto do vrat ponjo in jo vzamemo naravnost iz naročja, da o gretju mojih kolen skozi celo dopoldne ( če vbi nam to dopuščal čas)sploh ne govorim...Ko sva se malo po "žensko" pogovorili, je rekla, da nima rada, če jaz crkljam npr. Boruta, pa če pijem kavico ki jo skuha Mojca v gospodinjskem kotičku.... včeraj sem se namerno potrudila, da mi je kot moja "pomočnica" čim več pomagala, dogovorili sva se, da jo moja kolena, ki so veliiiika vedno čakajo, ter da imam preveliko rito, da bi ves čas sedela na njenem ležalniku, ker lahko poči...skratka...danes je bilo bolje...že jutranji prihod čez prag je bil 50% prijetnejši kot prejšnje dni... Se strinjam z Ronjo...pogovori se s škratico in tudi z vzgojiteljico...Prav je da ve kaj tare tvojega otroka...Tako se ji bo najverjetneje bolj individualno posvetila...včasih nekoliko več pozornosti, prijaznosti in nežnosti naredi čudeže....zagotovo pa se ne joka kar v tri krasne...mogoče pa se v zadnejm času kaj manj vidite kot prej in pogreša tebe...ne vem ugibam...
|