IZVIRNO SPOROČILO: gajci

Pozdravljena,

jaz sicer pred nosečnostjo nisem imela nobenega posega, imam pa čisto po naravi kratek m.v in sicer okoli 24 mm (drugače je povprečje okoli 40 mm). Že v prvi nos. so me strašili, da moram počivat, celo v bolnico so me hoteli dat ležat, a ker se m.v.ni tako hitro krajšal, sem lahko počivala doma, tam od 6. meseca dalje. Takrat je to pomenilo bolniško in kratke, 15 minutne sprehode , dokler sem se dobro počutila (saj sam čutiš ko te začne vse "dol tiščat" in bi se raje ulegel). Rodila sem točno na rok  (3740g, 55 cm). Ginekologinja je bila prepričana, da bom rodila prej

Druga nosečnost pa je bila cela mora. Že v 5. mes. je bil m.v. še krajši, tam okoli 19. mm, potem pa se je še začel delati t.i. lijak navznoter. Imeli so me skoz pod kontrolo, spet bi morala v bolnico ležat, a sem zaradi bližine doma in zaradi prvega otročka na svojo odgovornost ostala doma. V 27. tednu so mi dali preventivno injekcijo za dozorevanje plodovih pljučk, m.v. je bil takrat le 9 mm dolg. Res sem se zelo bala cele mesece, da bo otroček veliko prezgodaj rojen. Tiščalo me je pa zelo navzdol, tudi otroček je imel glavico zelo zelo nizko (sicer tudi prvič, a takrat še bolj). Kontrole m.v sem imela vsak teden z UZ. Ko sem zakoračila v 38. teden, ko je otroček uradno donošen, sem bila res srečna. Malo sem se začela spet sprehajat, a mi dosti ni pasalo, ker me tako tiščalo dol. Potem pa na pregledu 6 dni pred rokom, ginekologinji, ki sta me spremljali, nista mogli verjet, da sem prišla skoraj do konca, a ker je bilo plodovnice malo , plodek pa se jim je zdel majhen (glede na prvega korenjaka), pa še 5 cm sem bila odprta (brez pravih popadkov), so mi priporočali, da grem kar takoj rodit, da mi sprožijo, ker drugače bi lahko rodila doma . Sem "popokala" moža in šla rodit v željeno porodnišnico, kjer je po 2 urcah po prvi kapljici umetnih popadkov (takoj sem potem dobila tudi svoje), na svet "skočil" 3.100 g in 50 cm velik fantek. (isti dan na pregledu so ga izmerili na 2700 g !!!?).
Po moje bi lepo na rok rodila, če mi ne bi sprožili, pa še mali ne bi šel z rokico ob glavi ven, če bi se začelo spontano...Res pa je, da bi lahko v avtu ali pa takoj na "pragu" porodnišnice rodila, ker sem bila že toliko odprta) Skratka, obakrat sem donosila zdrava otroka in se mi zdi, da so me preveč prestrašili (poleg tega, da smo nosečnice že same po sebi ful občutljive), šla sem čez cele psihične travme, še zdaj po 1 letu se mi zdi, da še nisem vse"predelala". Pač, zdaj vidim, da me je tako naredila narava in ona je tudi poskrbela, da je bilo vse v redu z otročkom. Seveda pa sama najbolj čutiš, kaj ti paše in kaj ne, zelo moraš poslušat svoje telo. Ginekologi pa raje bolj "napihnejo" stvari, kot pa premalo, da se zavarujejo, če bi šlo kaj narobe.

Želim ti pogum in najbolj poslušaj sebe! Pa lepo, mirno nosečnost!

Gajci