isobel
|
Jaz sem svojo končno dobila. Krče imam pa tudi še vedno. Sem se že čisto navadila nanje. Se spomnim, da sem svojemu partnerju pri 26ih začela težiti, da je skrajni čas, da začneva razmišljati o , ker sem imela občutek, da nama ne bo uspelo takoj. No, leto kasneje sem ga končno prepričala, da je res že skrajni čas in nama je že prvi mesec uspelo. Dejansko je bilo celo tako, da sva se ravno na sredi mojega ciklusa odločila, da poskusiva in ko mi je menstra zamujala slaba dva tedna, sem bila prepričana, da mi pač samo zamuja, a sem bila noseča. Sedaj, ko sva se drugič spravila k temu še bolj zavzeto, sem sklepala, da bo šlo tako zlahka kot pri prvem, pa je prihod pokazal, da se bo treba malo bolj potruditi. Toliko o načrtovanju. Zgleda se naši odločijo, kdaj bodo vstopili v naša življenja in ne obratno. Mogoče ti bo tole v pomoč. Mene je misel na otroka prvič dobesedno obsedla okoli 26. leta in je z vsakim mesecem postajala močnejša. Po rojstvu sva se odločila, da bo eden čisto dovolj. Še v začetku tega leta sem govorila, da bova ostala pri enem otroku. Poleti pa se je ponovno od nikoder pojavila ta neustavljiva želja po še enem otroku. Torej, kaj ti govorijo občutki?
|