sirenetta
|
No, obstajajo tudi vmesne varjante kot čakati glih na puberteto 
Pri nas se je zadeva uredila oziroma se še ureja neboleče...ampak brez hitenja in s počasnim tempom...s tem, da se ne meni ne možu ni nič mudilo deložirat sina v svojo posteljo.
Tako: sin je spal pri naju od rojstva do 3 let, ko je sam izrazil željo, da bi spal v svoji posteljici. Tako da sva mu otroško posteljico predelala - snela ograjice, lepo uredila s pliškoti, ki jih je komaj v tem času nekako vzljubil (do treh let jih ni šmirglal) in je brez problema že prvo noč sam zaspal (se sam uspaval!) in ostal spati v svoji posteljici vso noč! Se pa njegova postelja nahaja še vedno v naši spalnici.
Po nekaj nočeh samostojnega spanja po celo noč, se je sicer začel vračati k nama (enkrat proti jutru zleze v najino posteljo), ampak mu dovoliva.
Poznam tudi par primerov takega "poznega" odvajanja od skupnega spanja, ki so se prav tako neboleče odvila....
Sem mnenja, da če otroku že dovoliš skupno spanje, sprejmeš tudi posledice:
- ali mu dovoliš, da postane dovolj velik in izrazi sam željo in pripravljenost na samostojno spanje (pa ne mislim pubertete s tem, ampak nekje 3 - 4 leta, lahko tudi prej odvisno od otroka!)
- ali pa sprejmeš to, da po enem letu skupnega spanja zadeva ne bo potekala neboleče ne za otroka ne za starše....kar je meni malo egoistična varjanta, ker pač otroku eno leto dovoliš nekaj, potem pa bi rad, da se otrok tega odvadi, pa povrh vsega še, da zadeva ni boleča.
Še glede dojenja: moj sin se je tudi uspaval na dojki do dobrih 2,5 let. Takrat sem potem ujela eno gripo in ga je mož dajal spat nekaj noči, da se ne naleze od mene in je štekal, da ne bo nič dojenja. Po par nočeh sem ga spet dala spat sama in sem mu povedala, da mlekca ni več, ker je bila mami bubana in je mleko šlo proč. In je štekal, ni nič jokal, samo me je tisti večer vsaj 10x vprašal, če ni več mleka in sem mu 10x povedala isto zgodbico in to je bilo to. Naslednji večer pa ni več niti vpašal, se je uspaval brez dojenja brez nobenega problema.
Skratka imate na izbiro: ali počakate, da se zadeva uredi neboleče, ali pa zadevo pospešite in ste pripravljeni tudi na to, da najbrž zadeva bo potekala boleče. Odvisno od vaju dveh in koliko vaju moti, da punčka spi pri vaju.
Se zelo strinjam s tem, kar je na koncu napisala metulj333 - če vaju ne moti preveč, sprejmita to, da se carta z vama, ker res tako hitro odrastejo in takšni majhni otročki (lačni topline in bližine) ne bodo ostali za vedno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Vedno, ko sta prišla, sem ju vrnila nazaj. Hudičevo naporno, ko otroka kot mesečnik, robot,... nosiš nazaj v posteljo, tudi po 10x na noč (tak se je meni zdelo), ampak danes je mir. No, saj še prideta kdaj, ampak takrat je lepo. 
