Anonimen
|
Moja (žal pokojna) prijateljica je bila prostitutka. Njena zgodba: mati, oče in v 5-ih letih trije otroci. Oče je mamo stalno varal (spoštovan profesor še danes). Mati, vzgojena na "staromoden" način, je vse mirno prenašala, vendar se je nabiralo v njej. In zbolela je za shizofrenijo. Njen mož je očitno samo čakal na to, da jo je lahko pospravil na psihiatrijo. Skrbništvo nad tremi otroci je dobil brez problema. Nekaj časa je od države vlekel denar za njih, po koncu njihovih osnovnih šol pa je to počasi usahnilo. Ker se v srednje niso vpisali. Našel si je ljubico, se preselil k njej in njih tri zapustil v najemniškem stanovanju. Vsak se je znašel po svoje. Marsikaj so počeli, da so preživeli. Tudi manjši kriminal, ki je bil za življenje nujno potreben. Pa nihče od njih ni bil ne pokvarjen ne zloben, le lačni niso mogli biti, in elektriko so morali nekako plačati. Najmlajša je zbolela za shizofrenijo in pristala je v stanovanjski skupini. Kjer je še danes, ker je preveč pametna. Vsakič, ko ugotovijo, da ji je bolje in da je sposobna samostojnega življenja, torej da bi morala zapustiti skupino, se ji "zmeša". In ima streho nad glavo še naprej zastonj, pa denar od države tudi. V službo je nihče ne sili. Verjetno bo taka tudi ostala. Srednji, brat, je preizkusil vse, kar se je v življenju preizkusiti dalo. Danes ima dekle, stanovanje in službo računalničarja. Ona, moja prijateljica, je bila najstarejša. Od nje se je pričakovalo, da bo poskrbela za mlajša dva. In tudi je, kolikor je lahko. Seveda, imela je svoje šibke točke, ampak to ni bistvo. In ker se za tri ljudi in najemniško stanovanje potrebuje velike vsote, se je zavestno odločila za prostitucijo. Da dostojno preživijo, da si kupijo svoje stanovanje, dokončajo šole itd. Moram reči, da ji je šlo dobro. Leta 1999 je zaslužila po 50.000 SIT na dan. O tem, da ni nikomur nič manjkalo, mi najbrž ni treba posebej pisati. Delala je sama, na skriti lokaciji. Na dan, ko je umrla, je imela 80.000 DEM v gotovini. Umrla pa je v prometni nesreči, ki jo je povzročil vinjen voznik. Zame je prostitutka, ki se zavestno in z upravičenim razlogom odloči za takšno delo, ravno tako spoštovana oseba, kakor vse ostale, če ne celo bolj. Kajti imela sem priložnost razmeroma od blizu opazovati ta poklic (ne samega seksa, da ne bo kdo kaj rekel) in vem, kaj vse je morala pretrpeti v upanju na boljše življenje. Ki bi ga tudi imela, če ne bi tisti pijanec posegel vmes... O tem, kam in kako je pa izginilo tistih 80.000 DEM, sem pa enkrat, v navalu besa, že pisala. Nista jih dobila brat in sestra, katerima je bilo v bistvu namenjeno... In moj načrt glede tega še vedno velja. Pa če je to zadnje, kar naredim.
|