Vijoličarka
|
Midva znava biti oba zelo temperamentna, nisva pa kaj prida uspešna pri muljenju.
Z leti je temperamentnih izpadov manj, ker se učiva iz preteklih izkušenj, zato se navadno brez tega lahko zmeniva. A če že pride do krize, potem 'popusti' tisti, ki mu je uspelo obdržati za trohico več zdrave pameti. Včasih je to on, včasih pa jaz. Muljenje je zelo kratkotrajno, največ do pol ure, ker oba strašno trpiva, če se ignorirava. V bistvu jaz tega časa nimam za muljenje, ampak čas za ohlajanje glave ter premislek in res se potem lahko normalno pogovoriva in najdeva rešitev ali kompromis.
Pri vama se mi zdi precej drugače. Namreč, da tvoj mož uprablja to muljenje ne kot čas za ohladitev ter razmislek za rešitev problema, temveč kot orožje, da bi dosegel, kar si želi. Ne za iskanje kompromisa, ampak za uveljavljanje svoje volje.
Če si vedno ti tista, ki ne zdrži in se opraviči, pa če je kriva ali ne, potem lahko ta nezdravi vzorec presekaš samo tako, da zdržiš dlje, kot on. Ko bo prišel do tebe, mu lahko poveš, da si sita tega, da se vedno muli, da te izsiljuje, da je to otročje in da te tudi boli, ker imaš občutek, da on izrablja tvoje trpljenje, ko ne komunicirata ter da se morata oba potruditi, da bosta iznašla in razvila bolj zdrav način komuniciranja in reševanja problemov.
Potrpljenje torej.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Sicer sem precej trmast človek, ampak glede tega pa veva, da se bolj splača zmenit, tako da noben ne kuha mule in sva se oba pripravljena pogovorit, kadar je pač kaj takega. Je pa res, da najino kreganje navadno ne izgleda ravno klasično in se potem noben nima za kaj držat. Nimava vedno istega mnenje, itak, ampak večinoma se nekak zavedava, da se oba trudiva prit do kompromisa. Kadar pozabiva, pa užaljeno poveva, kaj nama ni všeč in se pogovoriva in je ok. 
. Zdaj pa ni treba, ker to fazo kar preskočiva, se direkt pogovoriva, pa je. 
. 
....Ne tihi dnevi, ne glasni prepiri niso posebej za hvalit, posebej če imaš poslušalce- otroke. Midva se ponavadi lahko zadrživa da ne grmiva kadar sta maladva zraven, vendar se čisto temu ne da izogniti. Če takole gledam, mi je že kot otroku šlo na živce, če sta bila oče in mama skregana in se nista pogovarjala...še posebej, če sem morala biti kdaj posrednik med njima...v smislu"reči atku naj ...."... 
takšni in drugačni. Vendar imam jaz dovolj tega, da zmeraj jaz popustim - samo da je mir v hiši. Vedno njegova "zmaga"
, pa četudi jaz še naprej trpim. Tudi jaz bi rada, da se enkrat on opraviči - še posebej tokrat, ker je vse njegova krivda.
....... 
...
...no potem padejo z moje strani kake viskofrekvenčne (Pelin 
. Čeprav sem ga komaj prevzgojila, da se vse sproti pomeniva, tako, da me včasih še vedno podraži, da mi bo povedal čez par mesecev kar ga moti, ker ve, da bom 
. Mam rada čiste račune. 
